Odkrili skulpturo mamuta

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Vzhodna Gorenjska / sreda, 29. marec 2023 / 15:42  

Po mnogih letih prizadevanj so Kamničani v soboto slovesno odkrili bronasto skulpturo mamuta v naravni velikosti, ki krasi v ta namen urejen Mamutov park ob vhodu v mesto Kamnik. Po kalupu že preminulega kamniškega kiparja Mihe Kača je kip izdelal Roman Kamšek z Gore pri Komendi. Gre za izjemno arheološko dediščino, ki jo bo Občina Kamnik poskušala približati tako domačinom kot drugim obiskovalcem.

Kamnik – Skulptura mamuta, ki se dviga štiri metre v višino in meri približno šest metrov v dolžino, temelji na okostju, ki so ga leta 1938 našli v bližnjih Nevljah. Ostanki od pet do šest ton težkega mamuta veljajo za eno najbolje ohranjenih okostij v našem delu Evrope. Hranijo jih v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, kjer je sicer replika okostja neveljskega mamuta eden od glavnih eksponatov.

V kamniški občini je na mamuta in njegovo odkritje vrsto let spominjala le tabla na mostu čez Nevljico. Ob sedemdesetletnici odkritja je na njegov izjemni pomen opozoril kamniški umetnik Miha Kač, ki je bil prepričan, da si mamut zasluži monumentalno obeležje. Leta 2005 je začel snovati kip v naravni velikosti in po treh letih prizadevnega dela ustvaril edinstveni kalup te izumrle živalske vrste, žal pa odkritja ni dočakal. Projekt je kasneje za nekaj let zastal, dokler ga ni aktualni kamniški župan Matej Slapar oživil in spodbudil prizadevanja za njegovo dokončanje. Prepoznal je pomen postavitve kipa tako za turizem kot za šolstvo in tudi kot pomemben del njihove preteklosti in dediščine. Pooblastil je nekdanjega župana Toneta Smolnikarja, da je projekt oživil, in tako je mamut po 15 letih končno »prilomastil« v Kamnik. Izdelava bronastega odlitka, ki tehta dve toni in pol, je bila zaupana Livarni umetnin Romana Kamška z Gore pri Komendi.

Sobotne slovesnosti ob odprtju se je v kiparjevem imenu udeležila njegova hči Karla Kač Kališnik. Spomnila je, da je bila leta 2013 na pobudo Bogomirja Kovača ustanovljena Fundacija Mamut, ki se ji je pridružilo 16 članov. Vsi so postavitev kipa podpirali tako moralno kot finančno. »Ker pa je Občina Kamnik v celoti financirala postavitev, smo se odločili, da bodo zbrana sredstva fundacije v dogovoru z občino namensko porabljena za nadaljnjo promocijo mamuta,« je povedala Karla Kač Kališnik.

Največji kip v Kamniku

Občina Kamnik je konec lanskega leta pristopila tudi k urejanju parka med glavno avtobusno postajo v Kamniku in reko Kamniško Bistrico, kjer so mamutu določili osrednje mesto. Končno podobo parka je oblikoval arhitekt Peter Kovač iz podjetja Geoplan. Investicija postavitve mamuta in ureditve parka je v celoti vredna dobrih 400 tisoč evrov. Glavnino v višini 255.325 evrov je zagotovila Občina Kamnik, 5.760 evrov je prispevala Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije, Evropski sklad za regionalni razvoj pa 56.000 evrov. »Do postavitve mamuta je bila dolga pot in tako kot pri vsakem projektu je tudi tukaj sodelovalo več deležnikov,« je na slovesnosti dejal kamniški župan Matej Slapar. Omenil je, da so leta 2018 dobili možnost, da projekt uresničijo in ga pripeljejo do končnega cilja. »Pri tem je imel glavno vlogo takratni podžupan Bogdan Pogačar, ki je projekt prevzel in našel rešitve, da danes lahko občudujemo največji kip v Kamniku in enega večjih v Sloveniji,« je med drugim povedal Slapar, ob tem pa se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu.

Na območju Mamutovega parka bodo v kratkem izvedli še vse ukrepe za zagotovitev varnosti, uredili bodo tudi osvetlitev in ozelenitev. Prostor bo omogočal počitek in izvedbo manjših prireditev, prilagojen je tudi gibalno oviranim in slabovidnim osebam. Obenem so zasnovali tudi idejo, kako območje nove pridobitve smiselno povezati z drugimi zanimivimi točkami v ožjem in širšem delu Kamnika in tako še dodatno okrepiti turistično prepoznavnost mesta.

Ob tej priložnosti je Občina Kamnik v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik izdala tudi strip z naslovom Urmal, mamutov prijatelj, katere avtor je Jože Urbanija, karikature pa so delo Mihe Hančiča.