Varuhov kotiček tudi v štirih zgornjegorenjskih občinah

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 22. marec 2023 / 10:38  

Po tem, ko so z Varuhovim kotičkom lani opremili šest gorenjskih občin, so jih v ponedeljek dobile tudi prve štiri zgornjegorenjske: Radovljica, Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora. Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je ob tej priložnosti srečal z župani.

Radovljica – Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v ponedeljek obiskal štiri zgornjegorenjske občine: Radovljico, Žirovnico, Jesenice in Kranjsko Goro. V okviru obiska se je srečal z župani ter v vseh štirih občinah odprl Varuhove kotičke – prostore, opremljene s stojalom, na katerem so prebivalcem na voljo koristne informacije o delu Varuha v obliki zloženk in brošur in obrazec za vložitev pobud.

Varuh je kotičke doslej odprl že v 14 slovenskih občinah, na Gorenjskem že lani najprej v Kranju in Kamniku, jeseni pa tudi tudi v Cerkljah, Šenčurju, Komendi in Vodicah.

Institucijo Varuha približati ljudem

Namen Varuhovih kotičkov je institucijo Varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo. »Tako jim bomo pomagali, če se bodo znašli v stiski ali pa bodo imeli težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih institucij ali organov,« poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina. V uradu Varuha človekovih pravic tako zdaj že opažajo, da ljudi k vlaganju pobud spodbudi prav dejstvo, da opazijo Varuhove kotičke.

Težave so po občinah podobne

Po gorenjskih občinah so sicer težave podobne kot drugod po Sloveniji, meni Svetina, ki je v Radovljici kot primer omenil problematiko kategoriziranih javnih cest v zasebni lasti, ki bi jih morale občine odkupiti oziroma na drug način razrešiti situacijo, na kar je, tako Svetina, s svojo odločitvijo občine zavezalo tudi ustavno sodišče.

»Največ problemov, s katerimi se ljudje obračajo na Varuha, pa je s področja socialnih transferjev in funkcij, ki jih opravljajo upravne enote. Od težav, ki sodijo v pristojnost občin, gre predvsem za področje vodooskrbe in cest. Problemov v zvezi z nedelovanjem uradništva na občinah pa ne beležimo,« je še povedal.

Dostopnost do socialnih transferjev

Pred obiskom Jesenic je poudaril tudi dostopnost do socialnih transferjev, predvsem v smislu informiranja ljudi o možnostih njihove pridobitve. Varuhu meni, da informacij ni dovolj, in opozarja na pojasnilno dolžnost centrov za socialno delo in lokalnih skupnosti, ki bi lahko bolj vplivale na to, da bi ljudje, ki imajo težave, dobili pomoč, ki jo država zagotavlja. »Ko so ljudje v socialni stiski, se velikokrat obrnejo na nas, a varuh konkretno ne more pomagati; lahko pa jim damo informacijo o tem, na koga se obrniti, kaj jim pripada in kakšne možnosti imajo.«

Uradniki so dolžni pojasniti

Poudaril je še, da je v vseh postopkih pomembna pojasnilna dolžnost organov; uradniki bi morali točno pojasniti, kaj nekdo potrebuje, da nekdo na primer pridobi gradbeno dovoljenje in mu zato ni treba znova in znova prihajati na isti urad. »Enaka zgodba je na področju prebivanja tujcev, pri socialnih transferjih ... Če se vidi, da človeku pripadajo pravice, ko za nekatere zaprosi, ga je treba opozoriti na vse. To je pojasnilna dolžnost uradnikov, ki ljudem zelo olajša življenje. Za to javni uslužbenci so in država je za to, da ljudem pomaga,« je odločen Svetina.

Kot je Svetina povedal ob odprtju kotička v Radovljici, sta se z županom Cirilom Globočnikom pogovarjala predvsem o sodelovanju med različnimi organi in ugotovila, da oba pogrešata več medresorskega sodelovanja na področju ministrstev, govorila pa sta tudi o sovražnem govoru in nestrpnosti, ki se spodbuja v javnem diskurzu, in se v zvezi s tem strinjala, da mora vsak, ki ima možnost imeti javno besedo, izrečeno dobro pretehtati in se zavedati, na kakšen način izrazi svoje misli.