Energetsko revnih najmanj na Gorenjskem

Energetsko revnih gospodinjstev je bilo lani več kot leto poprej. V njih je živelo okoli 102 tisoč oseb.

Ljubljana – Med energetsko revna gospodinjstva uvrščamo tista z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, ki so izpolnjevala še vsaj enega od treh pogojev: finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja ali so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov (komunalnih storitev, vode, elektrike, stroškov za ogrevanje ipd.), med katere so vključene tudi energetske storitve, ali pa so živela v stanovanjih, v katerih so imela težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami/tlemi/temelji ali trhlimi okenskimi okvirji/tlemi, torej v neustreznih bivanjskih razmerah. Energetska revščina najpogosteje prizadene najranljivejše skupine, kot so brezposelni, upokojenci in slabo plačani zaposleni.

Kot kažejo zadnji podatki statističnega urada, je bilo lani energetsko revnih 6,2 odstotka gospodinjstev, kar je za okoli sedem tisoč več kot leto prej, v njih pa je živelo okoli 102 tisoč oseb. Izraženo v deležu to pomeni, da je 7,2 odstotka prebivalcev živelo v energetski revščini.

Daljša časovna primerjava sicer kaže, da se pri nas energetska revščina postopoma znižuje. Najnižja je bila prav v letu 2021. Sicer pa se je od leta 2014 do minulega leta delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal za približno tretjino oz. 26 tisoč gospodinjstev.

Kljub temu da se je v minulem letu število energetsko revnih gospodinjstev povečalo na ravni države, pa to ne velja za gorenjsko regijo. Po podatkih Statističnega urada je delež tovrstnih gospodinjstev na Gorenjskem padel s 3,8 na 3,5 odstotka, kar pomeni, da je bilo na Gorenjskem okoli tri tisoč energetsko revnih gospodinjstev, v katerih je živelo okoli šest tisoč oseb. Gorenjska je sicer statistična regija, v kateri je energetska revščina najnižja med vsemi regijami v Sloveniji. Od leta 2014 se je število energetsko revnih gospodinjstev na Gorenjskem prepolovilo.

K uvrstitvi gospodinjstva med energetsko revna so najpogosteje prispevale neustrezne bivanjske razmere, sledile so zamude pri plačilih stanovanjskih stroškov, v najmanjši meri pa je k energetski revščini prispevala nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.

Delež energetsko revnih pa je bil med enočlanskimi gospodinjstvi več kot 15-odstoten. Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki pa je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom. Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil najmanjši med gospodinjstvi dveh odraslih z dvema vzdrževanima otrokoma, med veččlanskimi (vsaj tričlanskimi) gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok in med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki.