Manj zanimanja za stanovanjske kredite

Vse dražji stanovanjski krediti večini Slovencev otežujejo nakup nepremičnine. Bi zmanjšanje povpraševanja lahko vodilo do spustov cen na nepremičninskem trgu?

Kranj – Najem stanovanjskih kreditov ob zaostreni monetarni politiki centralnih bank postaja vse dražji. Obrestne mere za stanovanjske kredite pri bankah večinoma že precej presegajo štiri odstotke. Kot kaže informativni izračun na spletni strani ene izmed komercialnih bank, bi denimo za sto tisoč evrov stanovanjskega kredita ob nespremenljivi obrestni meri kreditojemalec v dvajsetih letih banki vrnil dobrih 150 tisoč evrov.

Kreditiranje prebivalstva, ki smo mu bili priča v minulih mesecih in je bilo v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, se je zaradi vse višjih obrestnih mer od jeseni začelo upočasnjevati. Kot kaže februarska zadnja mesečna informacija o poslovanju bank, ki jo pripravlja Banka Slovenije, se je medletna rast posojil nebančnemu sektorju do lanskega avgusta močno pospeševala, oktobra znižala, predvsem decembra pa močno upočasnila.

Obseg posojil nebančnemu sektorju se je decembra zmanjšal za 310 milijonov evrov, kar je največje zmanjšanje po februarju 2016. »Tekoče kreditiranje gospodinjstev, predvsem s stanovanjskimi posojili, je še naprej upadalo, mesečni prirast pa je bil decembra z 18 milijoni evrov močno pod povprečjem prvih enajstih mesecev lanskega leta,« so zapisali v Banki Slovenije. Medletna rast stanovanjskih posojil se je namreč decembra upočasnila za 9,9 odstotka, a kot pravijo v Banki Slovenije, je kljub temu ostala med najvišjimi v evrskem območju.

V lanskem letu je sicer prirast posojil gospodinjstvom znašal okoli 900 milijonov evrov, predvsem na račun visokega kreditiranja v prvi polovici leta, in je bil za približno šestdeset odstotkov višji kot v predhodnem letu, večinoma pa je šlo za stanovanjska posojila.

Tudi decembra se je nadaljeval trend zviševanja obrestnih mer. Za stanovanjska posojila so se fiksne obrestne mere zvišale za 1,9 in spremenljive za 2,3 odstotne točke, kažejo podatki v mesečni informaciji bank.

Dogajanje na nepremičninskem trgu, ki smo ga še do nedavnega merili z rekordi, se torej umirja, na kar kaže tudi manjše zanimanje (oz. zmožnosti) kreditojemalcev za najem stanovanjskih kreditov. Bolj aktualen vpogled bomo dobili prihodnji petek, ko bo Statistični urad objavil indekse cen stanovanjskih nepremičnin še za zadnje četrtletje minulega leta.

Spomnimo: v tretjem četrtletju smo še beležili rast cen, prodaja pa je upadala. A poznavalci trga so že jeseni ugotavljali, da razlogov za nadaljnjo rast cen ni več. Kakšno pa je trenutno stanje na terenu?

Po besedah Jana Bobnarja iz družbe Nepremičnine Kranj so se cene res umirile. »V posameznih primerih pride tudi do korekcije, predvsem ko lastnik vidi, da se nepremičnina predolgo prodaja, in poskusi z nižjo ceno,« pravi. Opaža tudi, da se pri nekaterih segmentih nepremičnin podaljšuje čas od začetka prodaje do nakupa, kljub temu pa za dobre ponudbe, ki se od časa do časa pojavijo na trgu, še vedno vlada precejšnje zanimanje in te se tudi zelo hitro prodajo.

Kljub temu bistvenih padcev cen, vsaj v gorenjski prestolnici z okolico, kjer največ posluje, ne pričakuje. »Ponudbe je še vedno zelo malo, zato bi do opaznejših pocenitev prišlo le ob večji zalogi novogradenj, ki bi ustvarile pritisk na rabljene nepremičnine. Glede na trenutne napovedi pa vsaj v bližnji prihodnosti tega ne bo,« je še komentiral.