Visoki jubilej loškega gospostva

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / nedelja, 19. marec 2023 / 08:06  

Letos mineva 1050 let od nastanka nekdanjega loškega gospostva, ki ga je nemški cesar Oton II. leta 973 z dvema darilnima listinama podaril freisinškemu škofu Abrahamu. V počastitev jubileja na Škofjeloškem že poteka dogajanje, ki so ga odprli s Krekovim večerom v Selcih, posvečenim 1050-letnici tega kraja.

Praznovanje 1050-letnice nekdanjega loškega gospostva je v letošnjem letu povezalo tri občine: Železniki, Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane. Loško gospostvo je namreč nastalo 30. junija 973, ko je nemški cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu s prvo darilno listino podelil ozemlje Selške doline s Staro Loko in delom Sorškega polja proti Žabnici. V tej listini se prvič pojavijo tudi krajevna imena Žabnica, Suha, Lonka (zdaj Stara Loka) in Selca. V teh krajih bodo z različnimi dogodki zaznamovali visoki jubilej, jeseni pa se jim bodo pridružili še v občini Gorenja vas - Poljane, ki je povezana drugo darilno listino z dne 23. novembra 973, ko je Oton II. Abrahamu podelil še velik del Poljanske doline.

Dogajanje ob 1050-letnici loškega gospostva so uradno odprli v začetku marca s 16. Krekovim večerom v Selcih, na katerem so gostili ddr. Miha Marklja iz Železnikov, ki že vrsto let raziskuje zgodovinske posebnosti domačega okolja. V Krekovem domu je predaval o nastanku in razvoju Selc, ki veljajo za najstarejši kraj v Selški dolini. Čeprav so prvič pisno omenjena leta 973, pa se je njihova zgodovina začela pisati že veliko prej. »Prvi naseljenci so najverjetneje prišli iz bližnjih višinskih prazgodovinskih postojank v okolici, kjer so bili prisotni že vse od časa halštata, o čemer pričajo arheološki ostanki,« je pojasnil ddr. Markelj. Omenil je nekaj najdb oz. domnevnih najdišč na Selškem (Štalca, Babnik, Na pečeh, Sv. Mohor …), ki kažejo izrazito povezavo s kasnejšim nastankom najstarejših naselij. Ob tem je opozoril, da obsežnejših stratigrafskih arheoloških izkopavanj na teh območjih še ni bilo, pač pa zgolj sondiranja, zato arheološka slika še ne omogoča natančnega vpogleda v preteklost. Pri njeni rekonstrukciji se morajo tako osredotočiti predvsem na ohranjene pisne arhivske vire.

Prva darilna listina

Najpomembnejši in hkrati najstarejši ohranjeni vir je že omenjena darovnica Otona II. škofu Abrahamu iz junija 973. Gre za eno najstarejših listin iz zgodnjesrednjeveškega obdobja na Slovenskem, ki se je do danes ohranila v t. i. obliki kodeksa oz. knjige veznih tekstov; hrani jo arhiv v Münchnu. »Gre za izjemen zgodovinski dokument, ki ga lahko postavimo ob bok Freisinškim oz. Brižinskim spomenikom in tako sodi v sklop najstarejših in najpomembnejših dokumentov za razumevanje zgodovinske slovenskega ozemlja,« je poudaril ddr. Markelj.

Darovnica na treh listih v latinščini navaja, da »Otton po milosti božji vzvišen cesar« podeljuje ozemlje v t. i. kranjski marki »zvestemu služabniku škofu Abrahamu«. Kot je pojasnil predavatelj, so podarjeno ozemlje omejevale reke in višje vzpetine. »Med drugim so omenjeni planina Pečana pri Ratitovcu, reka Sora oz. celotno ozemlje na njenem severnem in južnem delu, ki se za Selško dolino zaključuje z Lubnikom. Fevdalni gospodje – freisinški škofje – so dobili v last vse: od rek do naravnih bogastev pa tudi podložnike,« je razložil. Listini na koncu da veljavo pečat – »znamenje gospoda Ottona nepremagljivega cesarja«. Cesar je namreč za seboj imel veliko vojsko ter se je ponašal z družbenim in kulturnim vplivom.

Pod loškim gospostvom celo Triglav

Poleg že omenjene Poljanske doline so freisinški škofje s kasnejšimi darovnicami in delnim nakupom dobili še ozemlja v Žirovski kotlini, na Sorškem polju, besniško ozemlje in ozemlje Dovjega v Zgornjesavski dolini. »V določenem obdobju je tako tudi Triglav spadal pod freisinške škofe oz. loško gospostvo,« je kot zanimivost navedel ddr. Markelj.

Več kot petdeset ohranjenih urbarjev

Številne podatke o razvoju loškega gospostva prinašajo tudi freisinški loški urbarji – fevdalne knjige zemljiških gospodov z navedbo podatkov o podložnikih in njihovih dajatvah. Ohranjenih je kar 51 loških urbarjev (za obdobje 1291–1755), ki po besedah ddr. Marklja predstavljajo eno največjih tovrstnih zbirk urbarjev v Sloveniji. Škofjeloško območje je bilo vse do leta 1803 oz. več kot osemsto let del freisinške škofije, zato urbarji predstavljajo enega najbolj zanesljivih in relevantnih virov za preučevanje srednjeveške in zgodnjenovoveške zgodovine.

Najstarejši urbar freisinške škofije iz leta 1291 iz Münchna med drugim razkriva, da je bilo v Selcih takrat 13 kmetij. Število je naraščalo počasi, ker so se potomci prvih rodbin najprej preseljevali na bližnja območja, kjer so nastajale nove vasi. V urbarju so prvič omenjene Topolje, Dolenja vas, Ojstri Vrh, Podlonk, Češnjica …

Vpogled v najstarejše rodbine

Najstarejši freisinški urbar, ki ga hranijo v Sloveniji (Arhiv RS), je iz leta 1501 in prinaša še več podatkov, med drugim o prvih najemnikih kmetij v Selcih – in s tem vpogled v najstarejše rodbine. Poleg urbarjev so se ohranile še matične knjige, ki so jih pisali župniki. Za Župnijo Selca so najstarejše krstne matične knjige od leta 1622 naprej. »To omogoča konstrukcijo rodbinske kontinuitete vsakemu vaščanu za vsaj štiristo let v preteklost, kar je za Slovenijo velika redkost,« je poudaril ddr. Markelj.

Predstavil je še ohranjeno kartografsko gradivo, vezano na Selško dolino. Najstarejša je Jožefinska vojaška karta (1785), v celoti se je ohranil franciscejski kataster (1825), veliko informacij prinašajo tudi katastrski protokoli. »Za vas Selca lahko razberemo, da je leta 1825 imela 444 prebivalcev, ki so živeli v skupno 53 hišah.«

Med letoma 1850 in 1945 so bila Selca svoja občina, ki je v največjem obsegu vključevala številne okoliške kraje: vse do Martinj Vrha, Luše, Dražgoš in Jamnika. Leta 1931 je imela 2828 občanov in 534 hiš. Danes so Selca s 700 krajani drugo največje naselje občine Železniki.

Obisk iz Freisinga

Gregor Gartner, predsednik Kulturnega društva dr. Janez Evangelist Krek, ki je priredilo Krekov večer, je povedal, da se bodo dogodki ob 1050-letnici Selc vrstili vse do novembra, ko bodo predstavili nov zbornik o njihovem kraju.

Celotno dogajanje ob 1050. obletnici prve omembe krajev loškega gospostva koordinira Andreja R. Megušar, ki je prepričana, da je jubilej hkrati tudi priložnost za njihovo povezovanje. V Stari Loki bodo denimo 22. aprila ob obisku delegacije iz Freisinga pripravili blagoslov kipa škofa Abrahama v Parku škofov, freisinški gostje pa naj bi obiskali še Selca. V začetku junija bo v Škofji Loki tudi mednarodni strokovni simpozij na temo 1050-letnice loškega gospostva. Na Suhi bodo jubilej zaznamovali 18. junija, v Žabnici pa 4. julija.