Stalin in Putin

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 11. marec 2023 / 08:04  

Minilo je že sedemdeset let od smrti Stalina, umrl je 5. marca 1953. Znan je po svoji okrutnosti, imel pa je tudi druge, boljše osebnostne lastnosti. Putin ga v svojih intelektualnih sposobnostih ne dosega, v okrutnosti pač …

Stalinove posebnosti

Decembra 2022 je minilo tudi sto let od ustanovitve Sovjetske zveze. Ustanovil je jo Lenin, njegov naslednik Stalin pa je bil njen najmočnejši voditelj. Stalinova okrutnost in zločinskost sta splošno znani, ob tej priložnosti pa se spomnimo še na nekatere njegove manj znane posebnosti. »Odrasel je Stalin meril 163 centimetrov. Da bi bil videti višji, je nosil podložene škornje in na paradah stal na manjši ploščadi. Njegov obraz je bil brazgotinast od črnih koz iz otroštva, kar so na fotografijah pred objavo retuširali. Rodil se je z zraščenima prstoma na levi nogi, njegova leva roka pa je bila od otroštva trajno poškodovana in zato krajša in okornejša od desne; poškodba je verjetno nastala, ko je pri 12 letih vanj trčila kočija. V mladosti je Stalin gojil zanemarjen videz iz upora estetskim vrednotam srednjega razreda. Leta 1907 je imel dolge lase in si pogosto puščal brado. Oblečen je bil največkrat v tradicionalno gruzijsko čerkesko ali v rdečo satenasto srajco s sivim plaščem in črnim klobukom. Od leta 1918 do svoje smrti se je oblačil v vojaškem slogu, najpogosteje v dolge črne škornje, svetle tunike brez ovratnika in s pištolo. Vse življenje je bil kadilec in je kadil pipo in cigarete. Njegove materialne zahteve niso bile velike in živel je preprosto, s cenenimi oblačili ter pohištvom; bolj kot bogastvo ga je zanimala moč. Kot sovjetski voditelj se je Stalin običajno prebudil okoli 11. ure, kosilo so mu postregli med 15. in 17. uro in večerjo ne prej kot ob 21. uri. Zatem je delal pozno v noč. Pogosto je večerjal z ostalimi člani politbiroja in njihovimi družinami. Kot voditelj je poredko zapustil Moskvo, razen ko se je odpravil v katero od svojih dač. Nerad je potoval in se ni maral voziti z letalom. Njegova izbira priljubljene počitniške hiše se je z leti spreminjala, vendar je v letih od 1925 do 1936 in od 1945 do 1951 vsako leto dopustoval na jugu Sovjetske zveze …« Bil je tudi ljubitelj umetnosti. »Stalin se je močno zanimal za umetnost in občudoval umetniški dar. Ščitil je več sovjetskih pisateljev, na primer Mihaila Bulgakova, celo tedaj, ko so njihova dela veljala za škodljiva režimu. Rad je imel glasbo, posedoval je okrog 2700 plošč in v 1930. in 1940. letih redno obiskoval Bolšoj teater. Njegov okus za glasbo in gledališče je bil konservativen, klasično dramo, opero in balet je imel rajši od tega, kar je odklanjal kot eksperimentalni 'formalizem'. Tradicionalne oblike je imel rajši tudi v vizualni umetnosti in ni maral avantgardnih slogov, kot sta bila kubizem in futurizem. Bil je nenasiten bralec in v njegovi knjižnici je bilo preko 20.000 knjig. Od tega je bilo malo leposlovja, vendar je znal na pamet citirati odlomke iz del Aleksandra Puškina, Nikolaja Nekrasova in Walta Whitmana. Zanimale so ga zgodovinske študije in bil je na tekočem z zgodovinskimi razpravami o Rusiji, Mezopotamiji, starem Rimu in Bizancu. Bil je samouk in trdil, da na dan prebere tudi po 500 strani; biograf Montefiore ga je imel za intelektualca. Stalin je rad gledal filme v poznih večernih urah v kinematografih, ki so delovali v Kremlju in v njegovih dačah. Navdušen je bil nad vesterni, njegov najljubši film pa je bila komedija Volga-Volga iz leta 1938.« (Vir: Wikipedija)

Nadzor kot temelj oblasti

V letih 1894–1899 je bil mladenič z imenom Josif Visarionovič Džugašvili gojenec pravoslavnega semenišča v gruzinskem Tiflisu. Predstojniki so gojence spodbujali, da morajo v primerih, ko vidijo, da kateri od njihovih sošolcev počne nekaj narobe, to sporočati nadrejenim, jih ovajati. Stalin je ta »model« pozneje prenesel na vso sovjetsko družbo. Ovajanje je preželo vso družbo, tajna policija pa je bila ena njenih temeljnih institucij. V tajni službi KGB, ki je bila glavno orodje Stalinove oblasti, se je osebnostno formiral tudi Vladimir Putin. Naslednica KGB, ki se zdaj imenuje FSB, je tudi Putinovo najmočnejše orodje. Zdaj v celoti nadzoruje tudi ruske medije, vse opozicijske medije pa so ukinili. Če Putina primerjamo s Stalinom, lahko rečemo, da je v njem veliko stalinskega, a k sreči je le mali Stalin.

Okrutna agresija

Putin večkrat poudarja, da je bila ukinitev Sovjetske zveze konec leta 1991 »največja geopolitična katastrofa 20. stoletja«. V luči te trditve je treba razumeti tudi njegov napad na Ukrajino in zanikanje njene samobitnosti, jezika, kulture, zgodovine. Putinova agresija se »odlikuje« po svoji okrutnosti in uničevanju civilnih ciljev, vojaško pa je bila v svojem prvem letu le malo uspešna. A vojna se nadaljuje.