Kompare in Ukčov Andrej

Besedilo: Ivan Nograšek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. februar 2023 / 10:54  

Tunjiške zgodbe (25)

Oče Kompare in njegova žena, doma iz sosednje vasi, sta redno hodila od kmetije do kmetije in odkupovala porezane kravje in konjske repe. Doma sta potem izdelovala razne krtače, ki so jih ljudje povsod potrebovali. No, za robo sta po navadi dala kar kakšno krtačo, saj denarja po navadi nista nikoli imela. Pri vsaki hiši pa so jima ponudili še kakšen kozarček domačega žganja. Zaradi tega sta bila kar dobro zgovorna. Rada sta se prepirala med seboj, bolj za zabavo domačim kot pa za potrebo. Spomnim se, ko je žena možu navrgla: »Ko boš ti umrl, bo Lucifer v peklu zavpil: 'Bežimo, Kompare gre.'« No, pa ji mož zato ni nič zameril. Le prešerno se je smejal. Ko sta zakonca ostarela, ni nihče več v tem koncu delal krtač.

Ukčov Andrej je bil pravi vagabund. Hodil je od hiše do hiše, največ po kmetijah. Ponujal je kolmeževe korenine, češ da pozdravijo še tako hud revmatizem. To bolezen je imel tudi sam, saj jo je dobil kot vojak v prvi svetovni vojni. Govoril je, da je imel v vojski zelo visok čin, ki pa ga ni maral, saj je moral z roko odzdraviti vsakemu vojaku. Če bi čin obdržal, da bi gotovo izgubil desno roko. Prespal je po navadi v hlevu, kamor so mu prinesli otep slame. Nekoč ga je revmatizem zelo prizadel. Mojemu očetu je naročil, naj mu v še vroč hlevski gnoj izkoplje luknjo. Zavili so ga v staro rjuho in ga do vratu zakopali v gnoj za celo noč. Andrej je bil prepričan, da se bo s tem rešil bolezni. Sam pa se ne spomnim več dobro, ali mu je ta gnojna kopel koristila ali ne.