Bled je postavil na zemljevid zdraviliškega turizma

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / sobota, 18. februar 2023 / 08:21  

Nobena pomladitev telesa se ne more zgoditi brez pomoči zraka, svetlobe, vode, primerne diete in gibanja, je bil prepričan Arnold Rikli, vizionar švicarskega rodu, ki velja za pionirja naravnega zdravljenja in začetnika atmosferske znanosti. Bil je tudi tisti, ki je Bled postavil na zemljevid organiziranega zdraviliškega turizma. Ob dvestoti obletnici rojstva so se mu na Bledu poklonili s posvetom in osrednjo proslavo, kjer so predstavili nekaj novosti, s katerimi bodo razširili zavest o Arnoldu Rikliju.

Arnolda Riklija, ki se je rodil 13. februarja leta 1823, so naravne lepote Bleda prevzele že ob njegovem prvem obisku leta 1852. Tedaj je zbolel za vnetjem rebrne mrene, se pozdravil zgolj hidropatsko in po priporočilu strica Moserja uspešno okreval ravno na Bledu. Tri leta zatem se je poln optimizma z družino tja preselil in ob jezerskih vrelcih v preprosti zdraviliški ustanovi, ki jo je najel od starega Mallnerja, začel izvajati naravno zdravljenje. Že leta 1865 je pogumno promoviral prvo svetlobno zračno postajo nad Poljšico pri Gorjah in tudi druge svetlobno-zračne parke v blejski okolici ter uradno začel atmosfersko zdravljenje. »Deset let je deloval kot hidropat, nato pa je opazil, da je voda posebno pri težjih bolnikih preveč agresivna in je začel iskati milejše oblike, kot sta zrak in svetloba,« je o Riklijevi dediščini spregovoril skrbnik njegove dediščine Vojko Zavodnik.

Rikli je ustanovil tudi t. i. četo krepostnikov, ki so z javnim razgaljanjem človeškega telesa tedaj sprožili revolucionarne spremembe, saj so s tem posegli v mirno in bogaboječe življenje blejskih domačinov. »Prepričani so bili namreč, da je nočni zrak strupen, odkrivanje telesa soncu pa naj bi bilo nezdravo,« je dejal Zavodnik. Leta 1873 je začetnik atmosferske znanosti svečano najavil odprtje prve kolonije zračnih ut ob Blejskem jezeru in odkupil gostilno pri Ilku v Gradu pod Bledcem. Nekaj let zatem je luč sveta ugledal novi zdraviliški salon pod blejsko cerkvijo, ki jo danes poznamo pod imenom Riklijeva vila, a žal po Zavodnikovih besedah ni v ponos Bledu. »Vila namreč razpada, si pa prizadevamo za njeno obnovo,« je poudaril. Rikli je zaslužen tudi za izgradnjo nove kopališke zgradbe na mestu današnje Kazine in skupno 44 zračnih ut v dveh kolonijah.

Ob 50-letnici obstoja blejskega zdraviliškega zavoda so Riklijevi privrženci izdali bronasto spominsko kolajno in spominski spis ter Rikliju skupaj z njegovimi sinovi postavili spomenik na Straži. Dne 30. aprila leta 1906 je Arnold Rikli umrl na avstrijskem Koroškem. »Rikli je s svojim načinom zdravljenja sprožil neke vrste reformo življenja. Če ne bi bilo prve svetovne vojne, bi imeli zavoljo njega danes na Bledu zagotovo enega največjih sanatorijev za zdravljenje po njegovi metodi,« je še poudaril Zavodnik, ki ima bogato Riklijevo zbirko, za katero pa upa, da bo nekoč našla mesto v dostojnem muzeju na Bledu.

Rikli je znal slovensko

Zavodnik je spomnil še na zmoto, ki je razširjena med Blejci, a kot pravi, primarni viri temu oporekajo. »Zmotno je prepričanje, da Rikli ni maral domačinov Bleda in da ni znal slovensko. To ne drži. Obstajajo njegovi rokopisi, ki so jasno napisani tako v slovenskem kot nemškem jeziku. Poleg tega so si v razmahu slovenstva, torej ob koncu 19. stoletja, na Bledu želeli, da bi vsi hoteli postali slovenski, k temu je težil predvsem tedanji župan Peternel. Rikliju so se zato uprli, niso mu želeli podaljšati licence, celo žalili so ga, a Rikli je ob tem ostal ponosen in dostojen človek, z zavedanjem, da je lepote in naravne danosti Bleda ponesel v svet,« je pojasnil Zavodnik v prepričanju, da je vrnitev k naravi ter prizadevanju za preprečevanje bolezni pred potrebnim zdravljenjem pravilna usmeritev vsake dobe. »Zavest o pomenu gibanja in zdrave prehrane se skokovito krepi, ljudje se v poplavi lekarniških zvarkov zopet vedno bolj zatekajo k homeopatskim zdravilom in naravnim zeliščem. Spoštovanje dediščine Riklijevega atmosferskega zdravljenja za zdrav način življenja danes je nedvomno pomembna usmeritev in prava odločitev,« je dodal.

Na začetku poti razvoja Riklijeve dediščine

Zavodnik ocenjuje, da je Bled šele na začetku poti razvoja Riklijeve dediščine. Zavod za kulturo Bled je leta 2015 na Blejskem gradu odprl prenovljeno Riklijevo sobo. Posnet je bil tudi dokumentarni film o Rikliju. Leta 2018 pa je izšla Zavodnikova knjiga Po poteh Arnolda Riklija. Zavodnik ob tem meni, da bi Riklijevo atmosfersko zdravljenje lahko postalo tudi del slovenske nesnovne kulturne dediščine. »Vendar za to potrebujemo žive nosilce, ki bi dediščino prenašali naslednjim rodovom,« je dejal. Sava Hoteli Bled sicer v Rikli Balance Hotelu že tržijo to znamko, za ohranitev njegove dediščine si prizadevajo tudi v Zavodu za kulturo Bled. »Ključna bi bila vzpostavitev Riklijeve akademije, ki bi izobraževala o atmosferskem zdravljenju in bi bila lahko osnovna struktura, skozi katero bi certificirali različne produkte in tudi poklic promotorja Riklijevega atmosferskega zdravljenja,« je dodal Zavodnik.

Že na slovesnosti, ki je minuli ponedeljek potekala v blejski Festivalni dvorani, so predstavili nekaj novosti, ki bi k uporabi Riklijevega imena lahko spodbudile tudi druge ponudnike. Kot je pojasnila direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan, so na Blejskem gradu v ponudbo vključili Riklijevo rezino in čokoladne medaljone, Riklijevo sobo pa so obogatili s stereografijo in možnostjo fotografiranja z Riklijem. »O Rikliju smo se učili že v osnovni šoli, a več informacij sem prejela iz knjige Vojka Zavodnika. Najbolj me je presenetilo dejstvo, da je Rikli govoril slovensko. Ob tem zavedanju sem ga začutila drugače. Prepričana sem, da če ne bi Rikli deloval ravno na Bledu, se naš biser morda ne bi razvil v tak turistični potencial, kot je danes,« je še dajala Ferjanova.

Dijaki Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled so ob tej priložnosti pripravili tudi 1. RIKLIBled posvet, kjer so med drugim predstavili primere dobrih praks na Bledu in ponudili nekaj pomembnih iztočnic za prihodnje projekte in aktivnosti na področju atmosferskega zdravljenja po Rikliju.