Na Beli nastaja etnološki kotiček

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Preddvor / torek, 7. februar 2023 / 10:54  

Tomaž Rehberger z Zgornje Bele pri Preddvoru se je odločil, da bo ob domači hiši uredil etnološki kotiček s kajžo. Že jutri, 8. februarja, v njej pripravlja zanimiv kulturni program. Kotiček je ob glavni cesti Zgornja Bela–Bašelj.

Zgornja Bela – Začelo se je tako, da je pred dvema letoma par iz Žabelj Tomažu Rehbergerju naročil poslikavo znamenja za domači vrt. »Takrat sem pomislil, da bi v Naklem na Polici kupil veliko znamenje, ker bi se lepo podalo v moj idejni projekt ob domači hiši,« pripoveduje. In zraven bi šel še »štant« kozolca, je bila njegova naslednja misel. Potem je že razmišljal, da bi razstavil še svoje panjske končnice in projekt je dobil čebelnjak. Nakar mu je prišlo na misel, da je bila včasih ob cesti lesena ograja, in se je odločil še za ograjo. Nato je dobil še idejo, da bi na mesto, kjer je bila včasih drvarnica, od nekod prestavil še staro kajžo.

Stekli so pogovori z občino ter zavodom za varstvo kulturne dediščine in danes lahko na Zgornji Beli pri Preddvoru, ko se peljete v smeri Bašlja, na desni strani ceste vidite že urejen etnološki prostor, kjer je vse zgoraj našteto.

Veliko vlogo je pri vsem odigral tudi Rok Valjavec, restavrator, ki je s svojo ekipo pri projektu sodeloval od začetka do konca, še poudari Rehberger.

Ni bilo enostavno

Najprej pa je bilo treba najti ustrezne materiale.

»Rok je nad Kotljami na Koroškem, v hribih, našel staro kajžo, ki so jo prodajali. Ogledala sva si jo, les je bil kolikor toliko zdrav in tako smo se neki petek odpravili, dva dni podirali, vse oštevilčili in odpeljali,« nadaljuje pripoved Rehberger.

Material so skladiščili v Predosljah. »Razstavljeni strop, ki smo ga pripeljali iz Koroške, je bil prebeljen oziroma beljen in vso to barvo je bilo treba odstraniti,« Ves prosti čas, dopust je tako Rehberger porabil za to, da je strgal in čistil barvo s tramov. »Dva tramova dopoldne, dva popoldne … Potem smo tramove sprali z visokotlačnim čistilnikom, odstranili žeblje in jih pripeljali na Zgornjo Belo ter počasi začeli sestavljati hišo,« opisuje dogajanje. »'Bajta' ima vežo, črno kuhinjo in hišo – za zdaj.« Razmišlja namreč že o nadaljevanju projekta, a je kot povsod uresničevanje idej v največji meri povezano s financami.

Si je pa zamislil tudi, da bo na glavnem tramu, ki bo uporabljen na stropu, imel letnico in rozeto. Prijetno je bil presenečen – ravno tako kot drugi – ko je med čiščenjem trama najprej odkril letnico 1846 in potem še rozeto. Letnica je bila točno taka, kot si jo je zamisli.

Sveti duh na vrvici

Sedimo v hiši, peč je zakurjena, ogledujemo si prostor. Oko se nam ustavlja ob detajlih, polni smo vprašanj. Tomaž Rehberger z veseljem in ponosno pojasni vse, kar nas zanima, Valjavec sem ter tja postreže še s kakšnim dodatnim podatkom. Razgovorita se o marsičem, tudi o pomenu lesenega goloba na vrvici, ki nam ob vstopu v hišo najprej pade v oči. Predstavlja Svetega duha, do katerega je od vrat speljana vrvica in se, ko se vrata odprejo, spusti nad mizo. Ker Rehberger omeni poslikavo stare skrinje v kotu hiše, nas zanima, kdaj se je začel ukvarjati s poslikavanjem. Odgovori, da pred dobrimi dvanajstimi leti. Večina ga namreč v domačem kraju pozna kot prijaznega šolskega kuharja, znan je po ocvrtih »fancatih«, 35 let je bil folklornik, plesalec in tamburaš KD FS Iskraemeco Kranj. Znan je še po ljubezni do ljudskega izročila, poseduje pa tudi obsežno zbirko folklornih oblačil iz preteklosti, ki izhajajo predvsem iz preddvorskega okoliša. Datumsko spadajo v čas od leta 1850 pa do druge svetovne vojne. Med njimi najdemo tudi zavijačko, ki je stara okoli dvesto let.

Ljudje so tisti, ki dajo ime

Precej je bilo govora o tem, kako bi »bajto« v etnološkem kotičku poimenovali. »Ljudje so tisti, ki sčasoma poimenujejo stvari,« se strinjata sogovornika, a kljub temu se je Rehberger odločil, da bo kajža. In ta vrata obiskovalcem prvič odpira že jutri, 8. februarja. Med 11. in 15. uro pripravljajo zanimiv kulturni program, lahko se boste posladkali z domačimi flancati. Rok Valjavec bo odgovarjal na vprašanja o projektu, Karmen Klaura bo v hiši prebirala Prešernovo poezijo – in to iz knjige ročno prepisanih Prešernovih poezij, ki je ravno tako Rehbergerjevo delo. Sogovornika povesta še, da so dobrodošli prostovoljni prispevki, poudarita pa tudi, da parkirajte pri vrtcu na Zgornji Beli in jih obiščite peš. Odpravite se v smeri Bašlja.