Kmetu pogojna kazen

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Prijava / petek, 3. februar 2023 / 13:12  

Blejec je bil na kranjskem sodišču obsojen na pogojno zaporno kazen, ker naj bi z dreniranjem terena in nasipavanjem materiala poslabšal stanje naravne vrednote.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so ta teden zaradi storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja obsodili občana z območja Bleda. Sodišče mu je izreklo pogojno kazen leto dni zapora s triletno preizkusno dobo, ker je z nasipavanjem materiala poslabšal stanje zaščitenega območja na Koritnem, kjer ima kmetijo. Sodba ni pravnomočna.

Blejca, čigar identitete nam po začasni odredbi kranjskega okrajnega sodišča ni dovoljeno razkriti, je okrožna državna tožilka Polona Košnjek obtožila, da naj bi med letoma 2013 in 2019 na zemljišču svoje kmetije s posegi v naravno okolje, tudi z odlaganjem gradbenih odpadkov in gnoja, povzročil poslabšanje habitata znotraj zaščitenega okolja Koritno in tudi znotraj območja Natura 2000. Prav tako naj bi dodatno dreniral povirje na pobočju z izkopom jarka in položitvijo drenažnih cevi. S temi posegi naj bi povzročil dodatno poškodovanje naravne vrednote in na obravnavanih zemljiščih uničil vse lastnosti območja, zaradi katerih je bilo določeno za naravno vrednoto, ker se ni ohranilo obstoječe hidrološko stanje in druge lastnosti tal, s tem pa se je onemogočilo rastje močvirske vegetacije, rastišče navadne rezike, ogrožalo se je tudi stanje vode na nižjeležečih območjih, povzročilo pa se je delno uničenje habitata raka – navadnega koščaka.

Obtoženi je na sodišču očitke zavrnil kot neresnične, ker da so obravnavana zemljišča v njegovi lasti od leta 2013, ko je od staršev prevzel kmetijo na podlagi darilne pogodbe, s čimer je pridobil subvencijo za mladega kmeta. Zatrdil je, da se je lastništvo spremenilo le formalno, dejansko pa ne, prav tako ne uporaba kmetije, na kateri ves čas delajo vsi družinski člani. Dejal je, da je prevzel kmetijska zemljišča v takšnem stanju, kot so bila v letu 2013, v trenutku prevzema pa na tem območju ni bilo več močvirja, sam potok pa je bil že prej zacevljen. Vsa ravnanja, ki se mu očitajo, so bila tudi že prej v inšpekcijskem postopku očitana staršem, prva odločba je bila izdana že leta 2011, njemu pa z isto vsebino šele v letu 2019. »Ne drži torej, da sem zavestno kršil predpise, da nisem uredil stanja, ker mi v vmesnem obdobju od 2013 do 2019 tega ni nihče z odločbo naložil,« se je zagovarjal.

Sonja Rozman, vodja kranjske enote zavoda za varstvo narave, je potrdila, da so se že pred letom 2013 izvajali nedovoljeni posegi, ki so območje delno spremenili, vendar pa tedaj dokončnega uničenja tal in biotske raznovrstnosti še ni bilo. Izvajanje drenaž in nasutij večje količine materialov pa se je nadaljevalo tudi po letu 2013 in to je privedlo do dokončnega uničenja naravne vrednote, je poudarila.

Zakon za tovrstna ravnanja predvideva do osem let zapora, vendar je okrožna državna tožilka Polona Košnjek za obtoženega zaradi njegove predhodne nekaznovanosti predlagala izrek pogojne zaporne kazni enega leta in štirih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Zagovornica obtoženega Monika Markelj pa je poudarila, da ni mogoče ugotoviti, kdo in kdaj je dejanje izvedel in kdaj naj bi prišlo do očitane posledice. Kazenske odgovornosti pa ni mogoče kar vezati na lastništvo parcel, je poudarila.

Sodnica Polona Kukovec je iz sodbe izločila očitke o neupoštevanju inšpekcijske odločbe, v ostalem delu pa je sledila navedbam tožilke. Po odločitvi sodišča je Blejec kriv, da je od maja 2016 do novembra 2019 območje zasipal z različnim materialom in s tem povzročil dodatno poškodovanje naravne vrednote. »Za takšno kaznivo dejanje, katerih obravnava je v naši sodni praksi še precej za začetku, se mi zdi primerna kazen, ki jo je predlagalo tožilstvo,« je dejala sodnica, ki je sicer končno kazen še nekoliko omilila.