Dežela pod Kavkazom (5. del)

Besedilo: Neža Markelj
Kategorija: Izleti GG / torek, 24. januar 2023 / 18:08  

Sediva v glasni, zadušljivi mašrutki in si vsakih nekaj minut s čela briševa potne kapljice. Gruzijo je v zadnjem tednu septembra zajel vročinski val in temperature dvignil v nebo, proti štiridesetim stopinjam, ki sva jih preživljala v prijetnem mestu Kutaisi in raziskovala skalno mesto Vardzia pri Akhaltsikheju.

Kutaisi

Kutaisi je majhno mesto na zahodu, znano kot eno izmed izhodišč do Mestije, meke pohodništva Velikega Kavkaza, kot kraj z zanimivo sovjetsko preteklostjo, ki ga obkroža več kot trideset propadajočih in mističnih zdraviliških kompleksov, in kot kraj, kjer živijo najbolj dobrosrčni gruzijski ljudje. Ko sva na sobotno popoldne potrkala na vrata Dadine družine, naju je ta sprejela z velikim nasmehom, nama odstopila kuhinjo, oprala in obesila perilo in po večerji za nama celo pomila posodo, da sem ji gobico v navalu zadrege skoraj izpulila iz rok, a kljub pregovarjanju nisem dosegla ničesar.

Mistična zdravilišča

Naslednje dopoldne sva preživela v mestu, raziskala katedralo Bagrati, si privoščila ogromne čokoladne vaflje v čajnici Foe-Foe in se nato z mašrutko številka 30 odpeljala v Tskaltubo – mesto zapuščenih sanatorijev in dotrajanih, razpadajočih kopališč. Tla pod Tskaltubom preplavljajo radonsko-karbonatni mineralni vrelci – »vode nesmrtnosti«, na katerih so v času Sovjetske zveze zgradili več kot trideset zdravilišč in hotelov, ki jih je dnevno obiskalo vsaj 125 tisoč ljudi. Danes večina zdravilišč ne služi več svojemu namenu, nekateri propadajo in so zanimivi le še za radovedne turiste, druga so zasedli revnejši sloji in si nekdanje hotele za silo uredili v domove. Z Nejcem sva v sovjetski zdraviliški meki raziskala ruševine mogočnih sanatorijev Medea, Metalurgist, Meshakhte in se podala v globine kopališča št. 8.

Mesto v skali

V Akhaltsikhe sva prispela ravno, ko je sonce zahajalo za ogromnim srednjeveškim gradom Rabati nad mestom. V majhni, skriti restavraciji sva si privoščila v trtne liste zavito mleto meso, velik hačapuri z ocvrtim jajcem in glineno posodo, polno krompirja in mesa. Naslednji dan sva se odpravila proti Vardziji, kompleksu umetnih jam, izklesanih v skalne stene. »Skalno mesto« se je v 13. stoletju razvilo v zatočišče pred napadi in samostan, v katerem pa danes stalno živijo le še trije menihi. Vardzia je poleg kamnitih obrambnih stolpičev in cerkvice Svete trojice ena izmed najbolj ikoničnih znamenitosti Gruzije. Znamenitost, s katero sva v tistih zadnjih vročih dneh zaključila potovanje in pomahala v slovo tej čudoviti državi. Kot vedno sva si obljubila, da se enkrat ponovno vrneva in raziščeva lepote Velikega Kavkaza, ki so nama od vsega najbolj prirasle k srcu. (Konec)