Vpliv minimalne plače na kreditno sposobnost

Z letošnjim januarjem se je minimalna plača v Sloveniji zvišala s 1074,43 evrov na 1203,36 evra bruto oziroma s 778,48 na 878 evrov neto. V Združenju bank Slovenije ugotavljajo, da se je s tem poslabšala kreditna sposobnost prebivalstva.

V skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora potrošniku po plačilu vseh obrokov kreditov ostati vsak mesec za preživljanje najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače; v primeru, da preživlja še družinskega člana, pa mu mora ostati še zakonsko določeni znesek za njegovo preživljanje. To pomeni, da imajo družine s prihodki od minimalnih do povprečnih, kakršnih je v Sloveniji 70 odstotkov, zelo nizko kreditno sposobnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, pa se v banki in hranilnici skorajda ne more zadolžiti.

V združenju bank svoje ugotovitve dokazujejo z izračuni kreditne sposobnosti posameznikov in družin pri najetju stanovanjskega posojila za 20 let. Tako je posameznik s povprečno neto plačo 1317,60 evra pred zvišanjem minimalne plače lahko najel okrog 89 tisoč evrov posojila, po zvišanju pa ga bo lahko le še okrog 72 tisoč evrov. Par s povprečnima plačama 1317,60 evra in dvema otrokoma je pred zvišanjem minimalne plače lahko najel okrog 90 tisoč evrov kredita, po zvišanju pa samo še okrog 55 tisoč evrov.