Kako prenoviti kopališče

Besedilo: Klara Mrak
Kategorija: Zgornja Gorenjska / nedelja, 15. januar 2023 / 08:19  

V kakšno smer bo šla prenova Grajskega kopališča na Bledu, je še neznanka. A v javnem občinskem podjetju Infrastruktura Bled, ki je upravljavec kopališča, se zavedajo, da mora biti v celovito prenovo, ki jo načrtujejo, vključena širša javnost.

Bled – Skoraj sto let mineva od zadnje celovite prenove Grajskega kopališča na Bledu, ki ga upravlja javno občinsko podjetje Infrastruktura Bled, kjer razmišljajo o temeljiti prenovi. Kopališče ni le pomembna točka gorenjskega turističnega bisera, ampak tudi Slovenije in Evrope nasploh. V torek se je tako množica občanov udeležila javne tribune in prisluhnila predlogom in načrtom o prenovi.

»Nasploh je kopališče zelo dobro obiskano,« je poudaril direktor Infrastrukture Bled Janez Resman in dodal, da je kar se da vrhunsko vzdrževano in da slišijo veliko pohval na ta račun. »So pa materiali že dotrajani in je potrebno obnove. Pri tem bi lahko beton, ki je bil pred stotimi leti najpomembnejši gradbeni element, zdaj pa ga skoraj nikjer več ni, v določeni meri zamenjali z lesom.« Še vedno bo Grajsko kopališče ostalo javno, bi pa lahko nudilo tudi nekatere druge produkte, s katerimi bi lahko sezono z dveh ali treh mesecev podaljšali na šest do osem mesecev ter zvišali raven ponudbe. »Tu bodo svoje povedali stroka, prebivalci in lokalno gospodarstvo. Mi smo pripravljeni na vse možne rešitve,« je poudaril Resman.

Bled je »instagramabilen«

»Bled je svojevrsten fenomen tudi v smislu, da je na neki način bolj prepoznaven od same Slovenije in je izjemno pomemben za identiteto in 'instagramabilnost' Slovenije,« se je moderno izrazil arhitekt Aleš Vrhovec iz arhitekturnega biroja GregorcVrhovec + Žiher arhitekti. »Ljudem, ki o tem prostoru ne nazadnje vedo precej več kot mi, dajemo priložnost, da povedo svoje mnenje, izkušnje in želje, kaj v zvezi s tem prostorom narediti,« je pojasnil Vrhovec in dodal, da se jim zdi pomembno pred začetkom kakršnegakoli dela najširše odpreti prostor za javno razpravo vseh javnosti. Tu je padla odločitev za odprt pristop z vključevanjem širše javnosti, saj menijo, da gre za zares pomembno točko Gorenjske in Slovenije in je ob njej vizija enega samega človeka premajhna. »Poskusili bomo pionirsko vstopiti v proces participativnega urbanizma,« je poudaril Vrhovec.

Prav je, da soočijo mnenja

Odprt način načrtovanja podpira tudi blejski župan Anton Mežan. »Spodobi se, da najprej vprašamo ljudi, potem pa začnemo druge postopke, kajti to je edina prava pot za končno skupno zadovoljstvo,« je povedal Mežan. »To je praksa, ki bi jo morali uporabljati tudi v bodoče in ne bi smela biti več izjema, temveč pravilo.« Mežan je poudaril tudi velik pomen Grajskega kopališča. Želi si, da bi tja prihajali tudi tisti, ki se kopajo na območjih ob jezeru, kjer je to prepovedano. Zato je pomembno, da je kopališče takšno, kakršnega si ljudje želijo, hkrati pa se mora dobro vklopiti v okolje. Javna tribuna je bila sicer dobro sprejeta, bila je prva, a ne zadnja, tako da bodo predloge še usklajevali. Obiskovalci Grajskega kopališča si v prvi vrsti želijo predvsem, da bi se ob prenovi tam dobro počutili, da ne bi bilo nevarnosti, in se strinjajo, da bo vsaka izboljšava dobrodošla.