Pri spomeniku pod vasjo Dražgoše se je v nedeljo zbralo okrog 2500 ljudi, ki so prišli z avtobusi, osebnimi vozili in peš. / Foto: Gorazd Kavčič

Čas je, da zacelimo rane preteklosti

Na slovesnosti v Dražgošah se je slavnostni govornik poslanec državnega zbora Borut Sajovic zahvalil vaščanom za stalno gostoljubje in se opravičil za povojne težave, ki so se zgodile proti njihovi volji.

Tudi v soboto ponoči in v nedeljo so bili organizirani tradicionalni pohodi v Dražgoše. Najbolj znanega, že 44. pohoda Po poti Cankarjevega bataljona z Valterskega vrha v Poljanski dolini do Dražgoš, se je udeležilo sto pohodnikov, 24. pohoda iz Železnikov čez Ratitovec v Dražgoše pa šestdeset pohodnikov.

Na nedeljski slovesnosti so bili tudi predstavniki dveh krajev, ki sta med vojno doživela tako usodo kot Dražgoše in Dražgošani. Prvi je Lipa v občini Matulji na Hrvaškem, kjer so Nemci leta 1943 pobili 269 vaščanov, med katerimi je bilo 121 otrok. Drugi pa francosko mesto Oradour-sur-Glane, kjer so SS-vojaki junija 1944 pobili ali zmetali v goreče hiše 642 ljudi.

Dražgoše – Okrog 2500 ljudi je prišlo v nedeljo v Dražgoše z avtobusi, osebnimi vozili in peš na opoldansko osred­njo prireditev v spomin na 81. obletnico boja Cankarjevega bataljona z Nemci, na uničenje vasi in poboj 41 domačinov, starih od treh do 73 let. H grobnici padlih partizanov in pobitih domačinov je po tradiciji kot prva položila venec predsednica republike Nataša Pirc Musar, za njo pa še delegacije domače krajevne skupnosti, občin, domačih in tujih borčevskih organizacij ter strank.

Pri spomeniku pod vasjo je udeležence najprej nagovoril predsednik organizacijskega komiteja za prireditve Po stezah partizanske Jelovice generalmajor Ladislav Lipič, v kulturnem programu, ki ga je povezovala Jana Jenko, pa so sodelovali Orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, igralca Bojan Trampuš in Jan Bertoncelj ter združeni pevski zbor osnovnih šol Dravlje in Šentvid. Nedeljske svečanosti so se poleg predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar med drugim udeležili še predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in nekateri ministri, poslanci državnega zbora, državni svetniki in župani.

Za zločin je kriv okupator

Slavnostni govornik, poslanec Gibanja Svoboda v državnem zboru Borut Sajovic, je svoj govor začel s stihom primorskega pesnika Iga Grudna: »Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej. Vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!« Spomnil se je dražgoškega boja Cankarjevega bataljona in tragedije lepe in urejene gorenjske vasi, ki še danes zaznamuje Dražgošanke in Dražgošane in po nepotrebnem deli tudi slovensko družbo. »Krivec za veliko dražgoško zmago upora in tragedijo domačinov je ena sam. Imenuje se velikonemški nacifašizem in domača kolaboracija. Nacisti so za uničevanje drugačnih po narodnosti, spolu, veri ali rasi vedno našli izgovor in vzrok. V Dražgošah, v Begunjah, v Oradourju v Franciji, v Lidicah na Moravskem in še kje. Dejstvo je tudi, da so Dražgoše danes postale verjetno edini kraj v vsej zgodovini sveta, kjer se krivda za zločine okupatorjev nalaga napadenim branilcem … Kadar je obstoj naroda ogrožen, je odpor z vsemi sredstvi nujen. Brez upora in odpora bi danes tu govorili nemško. Brez tega ne bi imeli svoje države. Smo mi, veterani vojne za Slovenijo in vsi Slovenci, krivi za 19 naših mrtvih v junijski vojni leta 1991?« se je vprašal.

Zahvala in opravičilo Dražgošanom

Govornik Borut Sajovic je opozoril na nujno enotnost in slogo naroda in nato posebej nagovoril Dražgošane: »Ob spoštljivih mislih na partizane in sočutju do tragedije domačinov je treba iskati poti naprej. Za njih je potrebno razumevanje, spoštovanje in pomiritev. Dražgošanom se zahvaljujem za stalno gostoljubje. Mislim, da je čas in prav, da slišijo tudi opravičilo. Opravičujem se jim za vse povojne težave, ki so se zgodile proti njihovi volji, za težave, ki so jih namerno ali nenamerno povojni oblastniki storili pri prekopu žrtev, pri načrtovani obnovi, pri gospodarjenju in načrtovanju razvoja in obnovi vasi. Takratni čas je bil težak, drugačen, ni ga moč gledati z današnjimi očmi in meriti s sodobnim metrom. Za nas naj ga izmerijo neodvisni zgodovinarji.«

Čas za ustvarjalnost in strpnost

»Ob takih trenutkih vedno pomislim na slovensko spravo. Osebno razmišljam, da so se mrtvi med seboj spravili že davno. Vsi, prav vsi umrli, ne glede na stran v vojni, si zaslužijo spoštljivo svečko, sočutje, ime in priimek, pokop, grob, napis. Vsi so bili od nekoga otroci, mame, očetje, bratje, sestre… Za vsakim je nekdo žaloval. Nam, daleč po vojni rojenim, se spraviti ni treba, saj nikomur niso ničesar storili. Je pa naša naloga, da vztrajamo na stališču, da za kolaboracijo s fašizmom in nacizmom opravičila ni,« je povedal Borut Sajovic. »Čas je, da rane in bolečine vseh zacelimo, povečujemo ustvarjalnost, strpnost, enotnost slovenskega naroda ter se tako pripravimo na izzive prihodnosti. Veliko jih je,« je sklenil svoj govor poslanec Borut Sajovic.

Oddajte svoj komentar

Kranj 0°

oblačno
vlažnost: 88 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-1/4

torek

2/5

sreda

3/7

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Preddvor, 28. februar 2023

Tombola

OBVESTILA / Naklo, Šenčur, 28. februar 2023

Vadba za zdravo hrbtenico

DELAVNICE / Tržič, 28. februar 2023

Izdelovanje voščilnic in knjižnih kazal

OBVESTILA / Vodice, 28. februar 2023

Temeljni postopki prve pomoči

IZLETI / Kranj, 1. marec 2023

V Portorož in Marezige

RAZSTAVE / Radovljica, 1. marec 2023

Slike Vlaste Srebotnjak

OBVESTILA / Preddvor, 1. marec 2023

Telovadba za najlepša leta

 

 
 

 

 
 
 

Prizidek že gradijo / 09:51, 26. februar

Osnovna šola Antona Janša je takšna kot je bila zgrajena. Že nekaj let premajhna zato imajo dislocirano enoto v stari knjižnici. Kdaj bo prišla na vrsto za obnovo in širitev?

Priložnost za petzvezdična doživetja / 13:48, 25. februar

Katera po vrsta je že ta? Tudi ta ne bo dolgo na direktorski funkciji!

Živahno na priljubljenem smučišču / 08:23, 20. februar

Bohinjci nočejo masovnega turizma. Projekt 2864 je utopija kar so občani že večkrat povedali. Bohinjci si želijo butični turizem z bogatimi gosti.

Tiskani mediji in UI / 15:57, 19. februar

Res je, da glavno vlogo obveščanja prevzema internet. Tiskani mediji pa niso več priljubljeni, že zato ne ker so postali preveč pristranski ...

Zasuta usta in Jazon na (ne)Prešern(i) dan / 09:08, 19. februar

Rdeča zvezda je simbol svobode lahko samo pri Slovencih. Kot dokazano narod z nižjim IQ-jem od zahodnih narodov, ne razumemo, da drugačno mn...

Pustne povorke in rajanja na Gorenjskem / 00:27, 18. februar

Na Bledu je pustna povorka v nedeljo 19.2 in ne v soboto. Maske bodo 0d 15 ure dalje na spodnji ploščadi TC Bled (v Gadafi centru), nastop...

Odprto pismo v podporo avtonomiji muzejev / 08:05, 8. februar

Vlada sledi ljudstvu, ki si želi novo miniJugoslavijo. Lojze je leta 91 mislil, da si Slovenci želijo drugo Švico, v bistvu so si želeli nek...

 

 

Spletna trgovina Rezervniavtodeli24.si