Župnijska cerkev sv. Martina v Žireh

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 9. januar 2023 / 07:58  

»Knjižica opisuje zgodovinski potek gradnje in opremljanja žirovske župnijske cerkve sv. Martina. Cerkev je bila zgrajena v letih od 1906 do 1910. Monumentalna zgradba pritegne pozornost vsakega obiskovalca Žirov. Nadomestila je staro župnijsko cerkev sv. Martina v Starih Žireh. Slog cerkve je pozni historizem s kombinacijo neorenesančnih in neobaročnih elementov. Cerkve, zgrajene v historičnem slogu od sredine 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne, so bile v preteklosti večinoma prezrte in žirovska ni bila izjema. Šele v zadnjem desetletju ali dveh je prevladalo spoznanje, da so mnoge slovenske cerkve iz dobe historizma, žirovska pa še posebej, dragoceni sakralni objekti in kulturni spomeniki, ki si zaslužijo poglobljeno predstavitev. Stavbo so zgradili po načrtu Franca Faleschinija ml. (1840–1917) iz Ljubljane. /…/ Ob obisku stare župnijske cerkve leta 1912 in 1913 sta si novo cerkev ogledala Jože Plečnik (1872–1957) in France Stele (1886–1972). Zgradba nanju ni naredila posebnega vtisa. /…/ Opremljanje cerkve je načrtoval in nadzoroval dunajski arhitekt Anton Weber (1858–1942), ki je tudi pripravil načrte za oltar, oltarni mozaik, obhajilno mizo, prižnico in tlak. Oltar je izdelal kamnosek Feliks Toman (1855–1939), tabernakelj in lestence Ivan Kregar (1867–1931), obhajilno mizo in prižnico kamnosek Alojzij Vodnik (1868–1939), oltarni kipi so delo kiparja Ivana Pengova (1879–1932), mozaik so naredili v delavnici Leopolda Forstnerja (1878–1936) na Dunaju. Weber in Forstner sta narisala kartone za slikana okna v prezbiteriju, ki so jih naredili v Tiroler Glasmalerei und Mosaikanstalt v Innsbrucku. Niso pa uresničili vseh zamisli arhitekta Webra. Dva stranska oltarja, spovednice in avtorski križev pot so ostali v načrtih, ki so zdaj izgubljeni. Ivan Vurnik (1884–1971) je naredil načrt za orgelsko omaro, Helena Kottler Vurnik (1882–1962) pa za slikano okno na pevskem koru. Orgle mojstra Ivana Milavca (1874–1915) so pri svojih 108 letih v odličnem stanju, podpira jih dobra akustika cerkve. Cerkev je bila opremljena načrtno, strokovno, kakovostno in s svetovljanskim pridihom. Tudi pokoncilski oltar arhitekta Antona Bitenca se je dobro vključil v cerkev.« (str. 5–6)

Skupaj z Žirovskim občasnikom izide še samostojno knjižno delo. Letos je to prav ta knjižica o žirovski župnijski cerkvi. Napisal jo je Alojz Demšar, z njo močno povečal vedenje o cerkvi in jo hkrati »rehabilitiral«; prepričljivo razloži, da je vredna tudi umetnostnozgodovinske pozornosti. Dragoceno delo.