Žirovska »knjiga knjig«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Žiri / sreda, 4. januar 2023 / 14:39  

V kinodvorani Svobode v Žireh so minuli teden predstavili zbornik Izzivi občanskega raziskovanja, v katerem skoraj sto avtorjev na več kot tisoč straneh prinaša izkušnje in pričakovanja iz Žirov in od drugod.

Žiri – Zbornik v dveh delih, ki sta ga izdala Muzejsko društvo Žiri in Občina Žiri, označujejo za žirovski opus magnum – največje knjižno delo doslej o Žireh in Žirovcih v njihovem lokalnem, državnem in globalnem kontekstu. Uredil ga je Zdravko Mlinar, kot sourednik je sodeloval Alojz Demšar, oblikoval pa ga je Stane Kosmač. Kot je ob knjigi poudarila Andreja Ferreira, zbornik predstavlja edinstveno mobilizacijo avtorjev različnih starosti – od osnovnošolcev in srednješolcev do avtorskih prispevkov študentov, aktivnega prebivalstva in upokojencev – ter z različno stopnjo izobrazbe, vključno z vrhunskimi strokovnjaki različnih profilov in interesov.

Pri predstavitvi zbornika so poudarili dve posebnosti. »Prva je ta, da za razliko od večine krajevnih zbornikov, urejenih po formuli 'od paleolita do Tita', ne povzema le zemljepisnih, zgodovinskih in drugih domoznanskih posebnosti, da ni zazrt le v preteklost, ampak se osredotoča na aktualna vprašanja in skuša na ta način prispevati tudi k reševanju problemov.« Druga posebnost pa je ta, da poskuša udejanjiti ta čas v svetu zelo aktualno paradigmo občanskega raziskovanja (citizen science), so poudarili v predstavitvi. »Akademik Zdravko Mlinar je kot prvi v Sloveniji opozoril na mednarodno gibanje za občansko raziskovanje in znanost in večjo odprtost znanstvenih raziskav. V pripravah na izid te knjige je v Žireh spodbudil širok krog ljudi, da so opisali svoje nepoklicno raziskovanje, izkustveno znanje in možnosti, ki jih tovrstno udejstvovanje odpira. Hkrati pa je k sodelovanju pritegnil celo vrsto uglednih poklicnih raziskovalcev iz vse Slovenije.« Pri knjigi, ki je nastajala skoraj dve leti, s svojimi avtorskimi članki sodeluje okrog 90 avtorjev, če dodamo še skupinske soavtorje, pa je vseh okrog 150, so pojasnili.

»Z omenjeno knjigo so Žiri dobile posebno mesto v žirovskem in slovenskem prostoru. Predstavlja zanimivo iztočnico za nadaljnje raziskovanje,« je poudaril župan Franci Kranjc in dodal, da je s tem neprecenljiv dar Žirem in Žirovcem. Akademik dr. Slavko Splichal je priznal, da si ne drzne povzemati obširne vsebine te skrbno zasnovane, poglobljene in obsežne publikacije, je pa delo postavil v širši družbeni kontekst, predvsem v luči razvoja tako imenovane občanske znanosti. »Gre za idejo, ki bo v bližnji prihodnosti, ob hitrem razvoju digitalizacije, vse pomembnejša za družbeni razvoj. Družbe, ki se bodo v prihodnosti želele uspešno razvijati, bodo morale večji poudarek dajati vključenosti občanov v raziskovalno dejavnost. To delo dokazuje, da je to možno narediti na družbeno aktiven način.« Profesor Miran Hladnik pa je knjigo označil kar za žirovsko biblijo. »Naloga in funkcija raziskovanja oziroma znanosti je v tem, da služi skupnosti, predmetu, ki ga raziskuje. Pričakovanja, da mora znanost služiti ljudem, so se mi zdela zelo demokratična; danes s tem ni nobenih težav več, znanost se ne zapira več v slonokoščeni stolp.«

V nadaljevanju so na okrogli mizi o knjigi spregovorili tudi nekateri avtorji, ki so sodelovali pri njenem nastanku: Ema Ferreira, Milena Miklavčič, Erika Oblak, Mirjana Nastran Ule, Maja Vehar, Olga Vončina, Marjan Hočevar, Valentin Jesenko, Aleš Kacin in Miha Naglič. Zdravko Mlinar je priznal, da je še njega samega presenetilo, kako veliko število je bilo pripravljenih sodelovati pri nastanku zbornika. »Doslej je imela monopol le akreditirana znanost, izkustveno znanje ljudi pa je bilo podcenjeno. A danes bo znanost obogatila tudi sama sebe, če bo odprta – včasih je navaden občan boljši poznavalec sebe in okolja kot kdo drug.« Kot je še poudaril, je njihov zbornik treba razumeti kot rastočo knjigo – da je to torej šele začetek.