Slovenski dedek Mraz praznuje

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Editors Choice / nedelja, 1. januar 2023 / 19:09  

Slovenski dedek Mraz praznuje sedemdeset let. Leta 1952 je njegovo podobo oblikoval slikar Maksim Gaspari. Obisk dedka Mraza je vpisan tudi v register nesnovne dediščine. Njegov lik je raziskoval Sten Vilar in o njem napisal knjigo. Posvetil jo je hčerki Tini, ki ima danes šest otrok. V velikih družinah je december še posebno čaroben.

Medvode – Dedek Mraz v teh dneh obdaruje otroke. In v tej vlogi je tudi Sten Vilar iz Medvod, ki je pred leti o dedku Mrazu napisal knjigo z naslovom Kdo si, dedek Mraz? »Samo enega dedka Mraza imamo, bodimo ponosni nanj!« poudarja profesor pedagogike, specialni pedagog MVO, igralec in animator.

Dedek Mraz živi pod Triglavom

Rad si obleče dolg kožuhovinast plašč s slovenskimi vzorci, si na glavo nadene polhovko in dolgo belo brado, na hrbet pa oprta koš z daril in razveseljuje otroke. »Letos zaznamujemo jubilej slovenskega dedka Mraza. V Sloveniji je obveljalo, da živi pod Triglavom, od koder med otroke prihaja na saneh, v katere so vpreženi konji. Prvič sem bil dedek Mraz pri dobrih dvajsetih letih in ta vloga, ta čarobnost je nato rasla z mojo radovednostjo in zrelostjo. Spoznavanja lika našega decembrskega dobrotnika sem se lotil iz spoštovanja do kulturne dediščine in želje po raziskovanju. Pri tem mi je s svojimi nasveti pomagal prijatelj Marjan Marinšek, ljubitelj in zbiratelj Gasparijevih del, 'oče' Pikinega festivala v Velenju. Ne gre za potegavščino ali nekaj zlaganega! Gre za obred igrivosti, spoštljivosti in čarobnosti. Preprosto prepustiti se čudenju in verjeti v dobro,« pravi Sten Vilar.

Premalo cenimo naše ljudske junake

Leta 2010 je napisal slikanico Kdo si, dedek Mraz?, ki jo je ilustriral Igor Ribič. »Radovedno in vztrajno sem raziskoval lik, ki sta ga v sliki ustvarila Maksim Gaspari in v pesmi Siva kučma Janez Bitenc. Zato je to naš, slovenski dedek Mraz, preprosti človek, kmet, ki je sivo kučmo in topel kožuh nosil pri svojem delu in ob svečanih priložnostih. Tako je tudi zapisano v moj izvirni slikanici, v kateri otrokom, staršem, vzgojiteljem in učiteljem sporočam vrednote svojega decembrskega poslanstva: mir, ljubezen in dobrota. S prijateljico in soigralko Damjano Golavšek na svojih nastopih to potrjujeva, saj bi te medsebojne vrednote morali živeti ne le v mesecu decembru, ampak jih ohranjati in deliti tudi vse leto. Dragoceni darovi naših praznovanj naj tako postanejo predvsem skupna doživetja, bližina in radost,« poudarja. Z žalostjo opaža, da Slovenci premalo cenimo ljudske junake, kot so kralj Matjaž, Martin Krpan, Peter Klepec, Kekec ... in dedek Mraz. »Dedka Mraza sta Gaspari in Bitenc ustvarila in ga nam podarila kot bogato dediščino in hvalnico domači zemlji in slovenskemu narodu. Rasel je iz preprostega kmečkega človeka. Od jutra do večera in od pomladi do zime,« še opisuje Vilar.

Slikanico posvetil hčerki, ki ima danes šest otrok

Izvirno slovensko slikanico je posvetil hčerki Tini, ki še verjame … Takrat še ni imela svojih otrok. Danes je v prvi vrsti ljubeča mama in žena. Z možem Klemenom imata šest otrok. Dvojčka Matic in Žan sta stara 11 let, Pika 10 let, Iza 7 let, Svit 4 leta, Ela pa bo kmalu dopolnila dve leti. »Že od majhnega sem sanjala o veliki družini. Otroške sanje so se mi uresničile. Spontano sva gradila svojo družino,« je pojasnila Tina Jakše. Prazniki v veliki družini so še posebno čarobni. »Pripravili smo adventni koledar z nalogami, ki imajo rdečo nit povezovanje družine. Obešene imamo želje, kaj bi v tem mesecu radi doživeli. Družili se bomo s prijatelji, pekli piškote, šli na izlete … Upamo, da nam uspe izpolniti čim več teh želja,« je Tina povedala na začetku prazničnega decembra.

Otroke šola na domu

Po dvojčkih je kmalu znova zanosila in se po tretjem otroku odločila, da bo ostala doma. Pred tem je kot specialna pedagoginja delala v razvojnem oddelku vrtca. »Mislim, da je bila to pravilna odločitev. Čas gre hitro, otroci rastejo in to so leta, ko jim lahko dam največ,« razmišlja. Štiri šoloobvezne otroke šola na domu, prav tako sta doma tudi predšolska. »Želeli smo ohraniti naš način življenja, biti skupaj, povezani. Nismo želeli, da bi nam vsakodnevno obiskovanje pouka v šoli, prilagajanje šolskemu urniku to spremenilo. Ko sta dvojčka postala prvošolčka, smo rekli, da poskusimo za eno leto in bomo potem videli, kako bo šlo. Odločitve za šolanje na domu nismo obžalovali, bilo nam je všeč, tako da smo nadaljevali. Se pa vsako leto po koncu šolskega leta odločamo, kako naprej. Pogovorimo se o tem, kako je bilo, ali jaz še zmorem, so otroci še zadovoljni … Ko bodo želeli v šolo, bodo seveda šli,« je dodala nekaj besed na to temo.

Tina je znana tudi kot porodna doula. Tretjič je prvikrat rodila doma in potem tudi četrtič in petič, ko so bili pri porodu prisotni tudi otroci.