Delovati povezano v korist države in državljanov

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Editors Choice / sreda, 28. december 2022 / 09:12  

»Zdi se mi pomembno, da se dvignemo nad klasično politično delitev, državni svet pa postane še polnovrednejši zastopnik socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov,« poudarja novi predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Kaj vas je vodilo pri odločitvi, da se po uspešni karieri v gospodarstvu podate v politiko?

Osebno sem že dlje časa družbeno angažiran ter sem kot aktivni član in član upravnih odborov sodeloval v različnih gospodarskih združenjih. Septembra letos sem bil izvoljen na mesto predsednika Združenja delodajalcev obrti in podjetništva. Tako kot v preteklosti je tudi tokrat združenje delodajalcev predlagalo kandidata v postopek izvolitve v državni svet. Slednjega izvedejo elektorji, rezultat pa je predstavljala izvolitev za svetnika v državnem svetu. Temu je sledila podpora široke gospodarske koalicije, ki me je spodbudila, da kandidiram za mesto predsednika državnega sveta.

Kako si vi predstavljate vlogo državnega sveta, ki mu danes številni očitajo, da gre predvsem za podaljšek političnih strank?

Zdi se mi pomembno, da se dvignemo nad klasično politično delitev, državni svet pa postane še polnovrednejši zastopnik socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov – s pooblastili in poslanstvom, kot je bilo zamišljeno ob pisanju in sprejemanju slovenske ustave. Bistvena je iniciativna, odložilna in svetovalna funkcija državnemu zboru, ki jo državni svet lahko uresničuje tudi z izvajanjem širših strokovnih posvetov.

Vaš predhodnik na tej funkciji je zelo jasno izražal svoja politična stališča, sami pravite, da se politično ne želite opredeljevati. Se bosta tega držali tudi v novi vlogi?

Sam se lahko opredelim zgolj in samo kot gospodarstvenik. Tudi v preteklosti, ko sem bil dva mandata izvoljen v občinski svet Občine Železniki, nisem bil politično opredeljen ter sem tako nastopil na listi za Šport in rekreacijo. Na polovici drugega mandata sem kasneje v prid podjetja Lotrič Meroslovje zaradi konflikta interesov odstopil z uradnim postopkom, saj je zaradi moje vključenosti v občinski svet podjetje naletelo na nekatere omejitve pri delu v javnih ustanovah.

V zadnjem obdobju smo bili priča tudi pozivom po ukinitvi državnega sveta. Kako bi vi utemeljili potrebo po njegovi ohranitvi, s katerimi argumenti bi prepričali nasprotnike?

Najmočnejši argument bo naše delo, s katerim bomo pokazali, kako potreben je državni svet in kako pomembno je prisluhniti predlogom interesnih skupin državnega sveta – to je interesni skupini delodajalcev, interesni skupini delojemalcev, interesni skupini kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, interesni skupini lokalnih interesov ter interesni skupini negospodarskih dejavnosti. Poleg omenjenega je tu še vpetost državnega sveta v mednarodno okolje.

Kot rdečo nit pri delovanju državnega sveta v prihodnje ste poudarili moč argumenta namesto argumenta moči. Na kakšen način nameravate to doseči?

Kot že omenjeno je najmočnejši argument dobro opravljeno delo, ki temelji na strokovnosti. Neizmerno namreč verjamem v moč znanja in povezovanja, spodbujam inovativnost ter prisegam na dialog. Odprta vprašanja je treba strokovno argumentirati in v dogovoru z državnim zborom predlagati v zakonodajne postopke.

V prejšnjem mandatu je državni svet pogosto uporabil pravico do veta, kot pravite, pa se vam ne zdi smiselno graditi osrednje vloge poslanstva državnega sveta na instrumentu veta. Kdaj je torej po vašem smiselno uporabiti veto?

Veto predstavlja mehanizem, pri uporabi katerega državni zbor ponovno pretehta predlagane rešitve. Osebno se zavzemam za tako imenovano četrto branje zakona, pri katerem lahko državni svet poda predloge za izboljšavo posameznih členov, državni zbor pa lahko na ta način v četrtem branju upošteva predloge in izvede morebitne popravke členov, ki jih državni svet izpostavi za četrto branje. Na ta način sta vzpostavljena dialog in razprava, kar ne velja za veto, ki v osnovi ne predvideva popravkov, temveč zgolj sprejetje oziroma zavrnitev predlaganega zakona.

Napovedali ste že srečanje z najpomembnejšimi nosilci oblasti v državi. Kako si predstavljate prihodnje sodelovanje?

Vsi nosilci smo mnenja, da je potreben dialog. Da smo slišani in da znamo poslušati. Da znamo doseči kompromis ter da ne širimo nestrpnega ali celo sovražnega govora. Posamezniki namreč lahko ustvarjamo izboljšave, res velike spremembe pa so prihranjene za tiste, ki znajo delovati skupaj. Slednje ni mogoče brez medsebojnega spoštovanja in upoštevanja drug drugega. Osnovni pogoj spoštovanja je medsebojno poznavanje. Spoznati moramo drug drugega in naše delo. Razumeti moramo vzgibe in motivacijo, ki nas žene naprej, ter prepoznati vpliv naših dejanj na druge.

Vodenje vašega podjetja boste prepustili najmlajši hčeri. Bo težko stopiti v ozadje v podjetju, ki sta ga z ženo povsem sama postavila na noge pred več kot tridesetimi leti?

Leta 2017 je bila sprejeta družinska ustava, ki smo jo podpisali vsi člani družine Lotrič in med drugim ureja tudi prenos podjetja na drugo generacijo. Njen pomen je manjšanje tveganja pri prenosu lastništva in upravljanja na drugo in tretjo generacijo ter tako odločilno prispeva k stabilnosti podjetja, kar je izjemnega pomena tudi za zaposlene in poslovne partnerje. Prenos podjetja je tako nekaj, o čemer se tako v okviru družine kot zaposlenih v podjetju pogovarjamo že dlje časa. Vsi se zavedamo, da mora biti prenos vodenja podjetja postopen – kljub temu pa je moja izvolitev na mesto predsednika državnega sveta postopek nekoliko pospešila. Hčerka Maja Brelih Lotrič je tako že postala direktorica, sam pa seveda z nasveti še vedno ostajam vpet v poslovanje skupine Lotrič Metrology.

Kaj že zdaj vidite, da bo največji izziv, ki vas čaka v novi vlogi?

Največjo pozornost bom posvetil že prej omenjeni sinergiji med predsednico države, predsednikom vlade in predsednico parlamenta. Opraviti nameravam tudi širši posvet s strokovnjaki na temo poslanstva delovanja državnega sveta. Iz knjige Skrivno življenje dreves izhaja teorija, da se drevesa v gozdu ne obnašajo kot posamezniki, ampak so predvsem skupnostna bitja. Povezana v omrežja si delijo vire in krepijo svoj obstoj. Tako je tudi na nas, da združimo svoje moči in povezani delujemo kot celota – v korist države ter vseh državljank in državljanov.