Vrh za vriskati

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 8. december 2022 / 11:57  

Cima Iuribrutto (2697 m n. m.) – Lahko dostopen dvatisočak, ki pogleduje proti dolomitskemu pogorju Pale di San Martino. Vrh postreže z izjemnim razgledom. Idealna zimska tura za turne smučarje in krpljarje.

Vrhovi, ki se jih pozimi lotevamo s krpljami, morajo biti lavinsko sorazmerno varni, nakloni pobočij ne smejo biti preveliki, saj bi v nasprotnem primeru potrebovali cepin in dereze. Dolomiti ponujajo obilo možnosti za krpljanje. Mi bomo danes obiskali vrh Cima Iuribrutto, ki je s svojimi 2697 m n. m. izjemen razglednik. Gora je druga najvišja v skupini Cima Bocche, majhni skupini v zahodnem delu Dolomitov. Leži na severni meji naravnega parka Paneveggio – Pale di San Martino, tik pred veličastno istoimensko skupino, ki je največja gorska skupina v Dolomitih. Nahajajo se med vzhodnim Trentinom in provinco Belluno.

Najhitrejša pot do našega izhodišča na planini Malga Valazza je, da se po primorski avtocesti zapeljemo do Razdrtega, tam nadaljujemo čez mejni prehod Vrtojba v smeri Portogruara, kjer zavijemo desno proti Bellunu. Peljemo se skozi Belluno in v kraju Cencenighe Agordino zavijemo levo v smeri prelaza Passo Valles. Peljemo čez prelaz in nekaj sto metrov pod prelazom je planina Malga Valazza, kjer na levi strani parkiramo.

Vzpon začnemo tik ob koči na planini. Obidemo jo po levi strani in hitro stopimo na markirano pot št. 631, ki preide v gozd. Vzpon poteka po pobočju skozi gozd, ponekod dokaj strmo, dokler ne pridemo do izravnave. Na koncu ravnine pot zavije ostro levo, mimo številnih skalnih osamelcev. Pot je lepo speljana. Dosežemo sedlo. Poleti se markirana pot spusti do jezera, ki ga pozimi niti ne vidimo, in od tam do bivaka Iuribrutto, zimski vzpon pa gre drugače. Na sedlu zavijemo desno in se začnemo vzpenjati po pobočju Laste di Iuribrutto. Pot nas vodi do vrha grebena, kjer se pred nami odpre dolina, ki loči Cima Bocche in Cima Iuribrutto. Tukaj smo spet na markirani poti, ki ima št. 615. Čaka nas še zadnji vzpon do vrha. Dosežemo skalnato pobočje s številnimi majhnimi, lesenimi križi. Na naši levi je čudovit in razpotegnjen greben Cima Bocche. Od križev nadaljujemo bolj v desno in po razpotegnjenem in ne prestrmem grebenu dosežemo izjemno razgleden vrh Cima Iuribrutto/Cima Gereburt. Na vrhu bi človek res kar zavriskal, saj kar vidimo, je navdušujoče. Severno od nas je skupina Catinaccio/Rosengarten s stolpi Vajolet, pokaže se Sassolungo, pa divja južna stena Marmolade, kjer se je kalil evropski alpinizem, pokažejo se Civetta, Antelao, Pelmo, za našim hrbtom se odpre veriga Pale di San Martino, z izjemnimi vrhovi Cimon della Pala, Cima della Vezzana, Cima del Focobon itd. Še bolj proti jugu, v smeri zahoda, se izriše skupina Dolomiti Lagorai.

Presenetljiva na našem vzponu je tudi barva skale, saj bolj spominja na Dolomite Lagorai kot pa na skalo v vzhodnih Dolomitih. Razlog tiči v sestavi skale, saj je ta iz rdečih porfirnih kamenin.

Še nekaj besed o prvi svetovni vojni v teh krajih. Leseni križi, mimo katerih smo se povzpeli in bomo tudi sestopili, so spomin na krvave bitke med Italijani, ki so imeli pod nadzorom Cima Iuribrutto in med vojaki Avstro-Ogrske, ki so imeli položaje na Cima Bocche. Ostanki časov izpred več kot sto let nezadržno propadajo, a leseni križi nas prisilijo v razmislek, koliko mladih fantov je tukaj izgubilo svoja življenja in jih žrtvovalo za idejo miru.

Pot sestopa poteka po poti vzpona.

Nadmorska višina: 2697 m
Višinska razlika: 750 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 2 / 5