Gorenjski glas / Foto: Gg
Ljubljana – Ljubljanski kriminalisti so v leta 2018 začeti preiskavi organizirane kriminalne združbe, ki jo sumijo številnih kaznivih dejanj, povezanih z neplačevanjem kreditov, prišli do novih ugotovitev. Utemeljeno namreč sumijo, da je združba delovala v okviru širše kriminalne združbe, kjer so storilci prepričevali oškodovance o izročitvi z bančnimi krediti najetih finančnih sredstev in ostalega njihovega premoženja. Med številnimi oškodovanci so tudi Gorenjci, so nam potrdili na Policijski upravi Ljubljana.
Preiskava korupcijskih kaznivih dejanj, povezanih z jemanjem kreditov, je stekla leta 2018, ko so ljubljanski kriminalisti z lastno aktivnostjo ugotovili delovanje organizirane kriminalne združbe, ki se je ukvarjala z gospodarsko kriminaliteto. Tedaj so kazensko ovadili 37 fizičnih in pravnih oseb za 46 kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja in sprejemanja daril ter 15 goljufij, povezanih z neplačevanjem kreditov. Ugotovljena skupna materialna škoda v teh zadevah je znašala več kot 2,5 milijona evrov, skupna vrednost najvišjih najetih kreditov ene osebe na banki več kot 100 tisoč evrov, najvišji vložek za lažen posel pa je znašal 230 tisoč evrov. V okviru finančne preiskave so storilcem zasegli tudi več kot 350 tisoč evrov gotovine in podali več pobud za zavarovanje premičnega in nepremičnega premoženja.
V nadaljnji preiskavi pa so ugotovili, da je združba delovala v okviru širše kriminalne združbe, kjer so storilci prepričevali oškodovance o izročitvi z bančnimi krediti najetih finančnih sredstev in ostalega njihovega premoženja. »Od takrat smo nato sprejeli še 23 prijav kaznivih dejanj goljufije, ki so povezane z izročanjem denarnih sredstev tretji osebi,« je na novinarski konferenci povedal vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana Mitja Bartolme. Pred dvema letoma so tako opravili nove hišne preiskave in pridržali eno osebo. »Skupna ugotovljena premoženjska škoda teh goljufij znaša več kot pol milijona evrov. Najvišji do sedaj ugotovljeni vložek posameznega oškodovanca pa je znašal več kot 170 tisoč evrov,« je pojasnil Bartolme.
Združba je delovala na način, da so oškodovanci v prvi vrsti sredstva izročali osumljenim osebam v zameno za osebnostno in poslovno rast, nato pa so jih prepričevali o vlaganjih v lažne posle. Kot je razložil Bartolme, združba deluje tako, da ljudi povabi na različne delavnice, kot so numerološki tečaji, predavanja o osebnostni ali poslovni rasti ... Potencialnim oškodovancem tam ponujajo programe »osebnostnega reprogramiranja« za bolj kvalitetno življenje, za katere je treba plačati tudi do 5000 evrov, v nadaljevanju pa jih z uporabo psiholoških metod prepričujejo oškodovance, da izročijo finančna sredstva s pretvezo, da se bodo na ta način znebili blokad in strahu ter dosegli višji osebnostni nivo in podobno. Sledijo seveda vedno nova prepričevanja, da vložijo še več ...
»Velik izziv pri preiskovanju predstavlja dejstvo, da se osebe, ki so izročile denar, niso prepoznale kot oškodovanci in prijav zoper združbo niso podali. Do tega spoznanja so prišli šele čez nekaj let, nekateri pa se še danes kot oškodovanci ne prepoznajo, zato so določeni člani te združbe še vedno aktivni,« je poudaril Bartolme.
Policija ugotavlja, da žrtve takšnih kaznivih dejanj padejo v hude finančne in duševne stiske, hujše zdravstvene težave. Storilci namreč iščejo ranljive osebe, ki so v težkem življenjskem obdobju zaradi različnih osebnih okoliščin in brezkompromisno izkoriščajo njihovo šibkost. Običajno goljufi ustvarjajo na oškodovance časovni pritisk z obljubami o enkratnih priložnostih, ki kasneje več ne bodo mogoče, s tem pa ne dajo časa za premislek in preveritev dejstev. Žrtve želijo prepričati, da bodo z dodatnimi investicijami še uspešnejši, pri čemer običajno želijo, da oškodovanci v shemo pripeljejo še koga od svojcev ali prijateljev. Na tak način storilci poskušajo shemo predstaviti kot zaupanja vredno. »Našteto predstavlja nekatere indice, da lahko gre za goljufijo, zato si je potrebno pred vsakim vlaganjem sredstev vzeti čas, dobro premisliti, preveriti, kdo je prejemnik, kakšni so pogoji, se o tem pozanimati pri strokovnjakih,« opozarja Bartolme.