Nasilja nad ženskami veliko

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 5. december 2022 / 15:23  

Ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami je v Kranju potekal regijski posvet o nasilju v družini in odvisnosti od odnosov.

Kranj – Center za socialno delo (CSD) Gorenjska ter Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske sta minuli torek ob mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami (25. november–10. december) v Kranju priredila regijski posvet Nasilje v družini in odvisnost od odnosov – izzivi za strokovno delo. »Naše letošnje geslo je: Imaš izbiro – le en klic lahko spremeni življenje na boljše,« je na novinarski konferenci pred posvetom pojasnila Špela Zgonc, vodja v programih društva Varna hiša Gorenjske, in dodala, da v času akcije potekajo različne aktivnosti, ki poudarjajo ničelno toleranco do nasilja.

Razlogi, zakaj ženske ne zmorejo oditi iz nasilnega odnosa, so po besedah Špele Zgonc zelo različni. Nekatere vztrajajo zaradi otrok, druge zaradi strahu in groženj storilca, od katerega so včasih tudi ekonomsko odvisne, tretje ne zmorejo pustiti vsega in oditi, saj bi morale premestiti otroke v drug vrtec ali šolo, pustiti službo in si poiskati novo …

Dvajset let Varne hiše Gorenjske

V društvu Varna hiša Gorenjske, ki letos beleži 20-letnico delovanja, po besedah predsednice Staše Sitar ob ustanovitvi niso pričakovali, da bo obstajalo toliko let, saj so upali, da bodo s programi uspešno preprečevali nasilje, a ugotavljajo, da je to še kako prisotno, njihova naloga pa toliko bolj pomembna. Prvi program – varna hiša – so vzpostavili leta 2003, leta 2009 pa so odprli še dodatno enoto. Doslej so v varni hiši nudili zatočišče že 528 ženskam in 530 otrokom. Trenutno je v programu osem uporabnic z otroki, povprečno pa ostanejo 4,3 meseca. Materinski dom, ki so ga odprli leta 2010 na Jesenicah in nato leta 2017 preselili v Kranj, je po podatkih Špele Zgonc ves čas zaseden. Sprejme lahko štiri uporabnice, doslej pa se je vanj zateklo sto žensk in 134 otrok, ki so bili v programu povprečno 5,4 meseca. Pod okriljem društva od leta 2015 v Kranju deluje še Center za informiranje in svetovanje za žrtve nasilja na Gorenjskem, kjer se je doslej v program vključilo več kot petsto uporabnikov, letno pa jih imajo dobrih 50, pretežno žensk, otrok in mladostnikov, okoli pet odstotkov pa je tudi moških. Staša Sitar je opozorila, da se je število njihovih uporabnikov od prvega desetletja do danes podvojilo, ocenjuje pa, da z omenjenimi programi ta čas zmorejo zadostiti potrebam.

Zgodba Melise

Na poti v lepše življenje so pomagali tudi Melisi, ki se je z otrokoma leta 2019 zatekla v materinski dom. »Ogromno moči sem potrebovala, glede na to, da nisem imela podpore družine, okolice,« je pojasnila in dodala, da je bila doma deležna psihičnega, ekonomskega in fizičnega nasilja. »Po fizičnem nasilju potrebuješ ogromno časa, da se zaceliš in da vidiš, da ni vse toliko črno, kot ti predstavi partner,« je dejala. Po devetih mesecih se je postavila na noge in odšla iz materinskega doma, a se je že leta 2020 vrnila in ponudila svojo pomoč, od tedaj pa pomaga kot prostovoljka in medkulturna mediatorka za ženske iz albanske skupnosti. Izkušnje nekdanjih uporabnic varne hiše in materinskega doma je društvo zajelo tudi v posebni knjižici 20 zgodb za 20 let, ki so jo izdali ob jubileju.

Najbolj oškodovan je otrok

Staša Sitar je opozorila, da je v dolgotrajnem nasilju, ki vlada v partnerskih zvezah oz. družinah, najbolj oškodovan, včasih prezrt, prav otrok. To je omenila tudi Martina Cuznar, regijska koordinatorica za obravnavo nasilja na CSD Gorenjska: »Otroci, žrtve nasilja, so včasih spregledani zgolj iz razloga, da so samo prisotni ob nasilju med staršema, niso pa neposredne žrtve nasilja. O tem zelo naglas govorimo in opozarjamo.«

Nasilni tudi otroci do staršev

Slovenska zakonodaja je na področju nasilja v družini po mnenju Cuznarjeve zelo napredna in lahko zelo pomaga žrtvam nasilja, če le sprejmejo pomoč. Na Gorenjskem je bilo letos do 30. oktobra izrečenih 23 ukrepov prepovedi približevanja ali izselitve iz skupnega bivališča, sicer pa je CSD Gorenjska v tem času obravnaval 327 primerov nasilja v družini, od tega 103 nove. Kot je pojasnila Cuznarjeva, se srečujejo tudi s primeri nasilja odraslih otrok do staršev, hkrati pa je v zadnjem času skrb vzbujajoče, da so povzročitelji nasilja tudi mladoletne osebe oz. otroci nad svojimi starši.