Cilj tudi dvig normativa financiranih reševalcev

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Arhiv člankov / sreda, 30. november 2022 / 15:35  

Normativno število financiranih gorskih reševalcev je letos, ko se bo število gorskih nesreč približalo številu sedemsto, še vedno enako kot leta 2001, ko je bilo 262 gorskih nesreč.

Brdo pri Kranju – Gorska reševalna zveza Slovenije letos praznuje 110-letnico organiziranega gorskega reševanja. »Pred nami je veliko izzivov. Na prvem mestu je zagotovo izjemno hitro in veliko povečanje števila gorskih nesreč, ki se bo letos že zelo približalo številu 700. Pri tem je skrb vzbujajoče, da je letos v gorskih nesrečah umrlo že 35 ljudi, pri čemer je bilo še kar nekaj nesreč, ki bi se tudi lahko tragično končale,« je na nedavni slavnostni akademiji na Brdu pri Kranju opozoril predsednik Gorske reševalne službe Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar.

Gorski reševalci so spomladi na svojem rednem letnem zboru poleg novega vodstva potrdili tudi strategijo delovanja za prihodnjih deset let. V njej so si kot eno glavnih prioritet zastavili dvig normativnega števila financiranih gorskih reševalcev. »Leta 2001 je bilo 262 nesreč v naših gorah in težko dostopnih krajih, normativno število financiranih gorskih reševalcev pa je bilo 430. Leta 2022 bo blizu 700 gorskih nesreč, normativno število financiranih gorskih reševalcev pa še vedno ostaja pri 430. Seveda samo toliko gorskih reševalcev ne bi moglo opraviti vsega dela. Trenutno je v GRZS nekaj več kot 600 gorskih reševalcev z licenco, skupaj s pripravniki in veterani pa nas je nekaj več kot 840. Kaj to pomeni? Da sofinanciramo nakup lastne reševalne opreme, da tečajniki uporabljajo pri usposabljanju lastno alpinistično opremo. To tudi pomeni, da se marsikateri potencialni kandidat alpinist žal ne odloči za sodelovanje v GRZS, ker ne želi s svojim denarjem sofinancirati opreme, s katero bo v svojem prostem času brezplačno pomagal drugim,« je Dolinar predstavil razloge, zakaj si želijo prilagoditev normativa z dejanskim stanjem.

Med prioritete v prihodnjem desetletju sodijo tudi organiziranje 365-dnevnega helikopterskega dežurstva ekipe GRS na Brniku, reševanje prostorske problematike nekaterih društev gorske reševalne službe (GRS), posodabljanje reševalne opreme in zagotavljanje psihološke pomoči gorskim reševalcem.