Ne le trije referendumi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kontakt / torek, 29. november 2022 / 14:20  

Nedeljski trojček referendumov je bil, želeli ali ne, tudi referendum o podpori aktualni vladi Roberta Goloba oziroma – če pogledamo z drugega zornega kota – referendum o Janezu Janši oziroma SDS. Da se o tem ne splača dvomiti, dokazujejo tudi prvi komentarji po objavi izidov glasovanj.

Predsednik NSi Matej Tonin je na primer ugotavljal, da je bila vsebina na tokratnih referendumih potisnjena v ozadje, saj da so se ljudje znova odločali za ali proti politiki, ki jo pooseblja Janez Janša. In še: »Vsake volitve, v katerih se neposredno ali posredno pojavi Janez Janša, postanejo iracionalne in emocionalne.« Premier Robert Golob pa je dejal: »Danes smo priča temu, da so poražencu volitev iz aprila ljudje ponovno povedali, da je poraženec.« Tudi poslanec SDS Branko Grims je ugotavljal, da je v predreferendumski kampanji, po njegovih besedah sicer medijsko sproducirani, potekala razprava o ideologiji, osebnih predsodkih, kdo je za tega ali onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje zanje. Celo Janez Janša je iz tujine tvitnil v tem stilu: »Vsem, ki na podlagi referenduma o zakonu o vladi delajo politično-strankarske preračune: Rezultat preko 40 odstotkov za predlog stranke SDS je s tega vidika čisto OK. Ni pa OK z vidika našega skupnega interesa.« In seveda ni ostal dolžan Toninu: »Ko in če bo Nova Slovenija dejansko delala in postala to, kar obljublja, bo na volitvah dobila vsaj 15 odstotkov in marsikaj bo lahko drugače. Dokler pa bo zgolj sledila sirenam in kritizirala tiste, ki se v teh razmerah še borijo ter na mestu načel imela vinjeto, bo životarila pod 10 odstotki.«

A vendar ne bi bilo pošteno trditi, da volivci niso razmišljali tudi o vsebini zakonov, o katerih uveljavitvah so odločali. To potrjujejo že izidi, ki za vse tri referendume niso enaki. Delež glasov za se je pri zakonih o RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi sicer res obakrat ustavil na 62 odstotkih, ne pa tudi pri zakonu o vladi. Tega je ob praktično enaki volilni udeležbi podprlo osem odstotkov manj volivcev. Najbrž pa je vsebina pri končni odločitvi volivca najbolj odločala pri zakonu o RTV, o katerem je teklo največ razprave, pa tudi sicer je slika o trenutnem stanju na javni televiziji vsem najbolj jasna.

V nedeljo smo se volivci že petič letos odpravili na volišča, zato podatek o 41-odstotni volilni udeležbi kar preseneča. Pričakovali smo večjo utrujenost in naveličanost volilnega telesa, ki se referendumov v zadnjih letih – z izjemo 46-odstotne udeležbe na lanskem referendumu o vodah – ni tako množično udeleževalo. To je kar spodbuden podatek pred drugim krogom županskih volitev. Potem pa bomo imeli za nekaj časa res že vsega dovolj ...