Filozofija na stranišču

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. november 2022 / 08:47  

Verjetno je le naključje, da so organizacije pod okriljem Združenih narodov v dneh sredi novembra razglasile dva povsem različna »svetovna dneva«. Enega so posvetili filozofiji, drugega pa straniščem. Ja. Imata morda tudi kaj skupnega?

Kdo misli kritično?

Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije. K obeleževanju le-tega vsako leto posebej in pod drugim naslovom vabi UNESCO. Letos so povabili, kakor sledi. »Unescov Svetovni dan filozofije, ki je vsako leto posvečen obravnavi aktualne teme z namenom spodbujanja medcivilizacijskega dialoga, kulture miru in promocije človekovih pravic, bo letos namenjen skupnemu premisleku pojma, ki ga sicer velikokrat slišimo, a morda slabše razumemo. Gre za koncept 'kritičnega mišljenja', ki mu grozi nenavadna usoda: zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja. Velikokrat lahko slišimo koga zatrjevati, da 'moramo razmišljati kritično, ker so nam pametni tako rekli,' ne da bi pri tem pomislil, da je ravno slepo sklicevanje na avtoritete primer nekritičnosti. Kaj pa potem je kritično mišljenje in kaj je njegova vrednost? Filozofija nam ponuja kar nekaj metod, s pomočjo katerih lahko postanemo bolj kritični pri naših razmislekih. Gotovo je med prvimi – tudi zgodovinsko gledano – Sokratova dialektika. S pomočjo nje se je ta slavni antični mislec poskušal prebiti do resnice oziroma vsaj do njegovega najboljšega približka, ki je še dosegljiv človeku. To je počel tako, da je trditvam iskal protiprimere in jih s pomočjo njih tako dolgo pilil, da jim ni bilo več možno najti smiselnih izjem. Drugi primer filozofske metode, ki jo lahko imamo za kritično mišljenje, je Descartesov metodični dvom, s pomočjo katerega se je ta novoveški filozof dokopal do slavnega cogito ergo sum – mislim, torej sem, ki je trditev, v katero ni moč podvomiti, zaradi česar je vedno resnična. Tukaj so seveda še druge metode, od jezikovnih analiz Ludwiga Wittgensteina do formalnih in neformalnih analiz sklepanja, s katerimi se ukvarja filozofska logika. Vrednost kritičnega mišljenja je torej predvsem v tem, da nam pomaga bolje razumeti svet okoli nas in nas v njem, s čimer nam pomaga tako pri družbenem napredku kot samorazvoju. Težko si namreč predstavljamo uspešnega in zadovoljnega človeka, ki bi bil popolnoma nerazgledan in omejen, medtem ko družbi brez refleksije grozi, da postane krivično enoumje. Ker je pomen kritičnega mišljenja tako velik, je razumljivo, da je zraven filozofije nepogrešljivo tudi širše v naravoslovju, družboslovju in humanistiki. Posledično se z njim ukvarjajo tudi druge discipline, denimo psihologija, sociologija, pravo ali medicina …« (Vir: www.danfilozofije.net)

Svetovni dan stranišč

Zdaj pa sestopimo s filozofskih višav nazaj na zemeljske nižave in opozorimo še na svetovni dan stranišč, ki ga obhajamo vsako leto 19. novembra. Ja, prav ste prebrali. Združeni narodi ob tem dnevu vsako leto opozarjajo, da milijarde ljudi po svetu uporablja neprimerna stranišča, ki škodijo njihovemu zdravju in okolju. Preberimo v tej zvezi še nekaj dejstev. Vsaj sedem jih je. Prvo: da ima več ljudi na svetu mobilni telefon kot stranišče. Mobilni telefon ima več kot pet milijard ljudi, medtem ko ima res urejene sanitarne razmere zgolj 3,2 milijarde vseh prebivalcev sveta. Drugo: da obiščemo stranišče več kot 2500-krat na leto. Tretje: da 4,5 milijarde ljudi nima dostopa do varnega in čistega stranišča, med njimi je veliko število otrok. Četrto: da se po svetu več kot 80 odstotkov odpadne vode (umazane s fekalijami) vrača neposredno v naravo – ne da bi jo očistili. Peto: da 1,8 milijarde ljudi kot vir pitne vode uporablja vodo, ki je umazana s fekalijami. Šesto: da petina šol po svetu nima stranišč. In sedmo: da neurejene sanitarne razmere ogrožajo zdravje in povzročajo bolezni, kot so driska, kolera, malarija, griža, tifus … (Spleteno iz spletnih virov.)

Filozofirati in srati (ga)

Marx je v sloviti enajsti tezi o Feuerbachu zatrdil, da so filozofi svet le različno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo. Denimo, da to do neke mere še zmeraj drži. Po drugi strani pa je gotovo, da je temeljna naloga filozofije slej ko prej premišljevanje. Z njeno pomočjo lahko reflektiramo svoj položaj v svetu in se po tem premisleku ravnamo, a ne enkrat za vselej, temveč vedno znova. Kakšna pa bi lahko bila povezava med filozofirati in srati (ga)? Na prvi pogled ni nobene. Vem, da nekateri ljudje, ki premorejo zelo urejena stranišča, v njih med zadevnim početjem tudi meditirajo ali vsaj kaj preberejo. Gotovo pa je, da ga ljudje, ki nič ne premišljujejo, tudi najbolj »serjejo«!