Večja samooskrba z žiti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 24. november 2022 / 07:38  

V razmerah, ko so tudi na trgu z žiti številni pretresi, je pomembno, da država pri žitih poveča samooskrbo, so ugotavljali na nedavni Žitni konferenci.

Kranj – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je tudi letos pripravila Žitno konferenco, ki je osrednji letni dogodek, namenjen vsem, ki so povezani z žitom in oljnicami – kmetijskim podjetjem, proizvajalcem krmil, mlinarskim in pekovskim podjetjem, kmetijskim zadrugam, semenarskim hišam, predstavnikom pristojnih ministrstev, inšpektorjem in drugim.

Žitni izdelki kmalu z znakom Izbrana kakovost

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je v nagovoru udeležencem poudarila, da je v razmerah, ko so tudi na trgu z žiti veliki pretresi, pomembno, da deležniki žitnega sektorja sodelujejo in vzdržujejo dobre poslovne odnose in da država poskrbi za samooskrbo z žiti in s tem tudi zmanjša cenovne pritiske. Po podatkih ministrstva je bila lani pri žitih 85-odstotna samooskrba, pri pšenici samo 58-odstotna. V novem programskem obdobju skupne kmetijske politike 2023–2027 bo tudi žitni sektor deležen številnih podpor, tudi »žitarji« pa bodo kmalu lahko svoje izdelke označevali z znakom Izbrana kakovost – Slovenija, ki je pri potrošnikih že dobro poznan.

Premalo sušilnic in skladišč

Kaj je bilo še slišati na Žitni konferenci? V združenju kmetijskih podjetij ugotavljajo, da bo v prihodnje treba povečati pridelavo žit, povečati konkurenčnost, izboljšati produktivnost, vzpostaviti poštene odnose v žitni verigi in uveljaviti shemo Izbrana kakovost – Slovenija, pomemben izziv pa bo tudi prilagoditev tehnologije pridelave na podnebne spremembe. V združenju za mlinarstvo se od epidemije novega koronavirusa dalje ubadajo z visokimi cenami žit in energije ter motnjami pri dobavi embalaže, prizadevajo pa si tudi za povečanje prevoza žita po železnici. V združenju proizvajalcev krmil so opozorili na vsaj 30-odstotno pomanjkanje skladiščnih in sušilnih zmogljivosti za žita. Če država želi povečati samooskrbo in prehransko varnost, bo morala podpreti posodobitev obstoječih in gradnjo novih zmogljivosti. V združenju za pekarstvo so posebej poudarili visoke cene surovin in energentov, pomanjkanje delovne sile, zlasti pekov, padanje kupne moči potrošnikov ter prilagajanje proizvodnje potrošnikom, ki so alergični na gluten, jajca in mleko. Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je dejal, da je v razmerah, ko nekatere države zaostrujejo (zapirajo) uvoz in izvoz, pomembno, da Slovenija gradi svojo suverenost tudi s samooskrbo pri žitih.

Le malo krušne pšenice za prehrano

Po podatkih kmetijskega ministrstva so pridelovalci v Sloveniji letos žitom za zrnje namenili več kot polovico vseh njiv. Na več kot dveh petinah njiv, namenjenih žitu, so pridelovali koruzo, na četrtini njiv pa pšenico. Pšenice so pridelali nekaj več kot 152 tisoč ton, kar je primerljivo s povprečjem preteklih let, pri tem pa najbolj bode v oči podatek, da v državi le 17 odstotkov domače krušne pšenice porabijo za prehrano ljudi.