Varuhov kotiček še v štirih gorenjskih občinah

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Cerklje na Gorenjskem / torek, 22. november 2022 / 16:10  

Poleg kranjske in kamniške občine, ki sta Varuhov kotiček dobili že v prvi polovici leta, so z njimpo novem opremljene še štiri gorenjske občine – Cerklje, Šenčur, Komenda in Vodice.

Šenčur – Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je odločil v svojem šestletnem mandatu z Varuhovimi kotički institucijo približati čim širšemu krogu ljudi v okolju. Kotički so opremljeni s stojalom, na katerem so prebivalcem na voljo koristne informacije o delu institucije v obliki zloženk in brošur ter tudi obrazec za vložitev pobude. »Tako se bomo lahko še lažje približali prebivalcem v lokalnem okolju in jim pomagali, če se bodo znašli v stiski ali pa bodo imeli težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil različnih institucij ali organov,« je poudaril varuh Svetina. Informacije o instituciji Varuha so v kotičkih dostopne v klasični tiskani obliki, v sodelovanju z občinami pa so tudi na občinskih spletnih straneh pripravili t. i. digitalne Varuhove kotičke, kjer so dostopne enake informacije kot v fizičnih kotičkih.

Svetina je v sredo obiskal štiri gorenjske občine: Cerklje, Šenčur, Komendo in Vodice, kjer se je srečal s tamkajšnjimi župani, po vsakem srečanju pa je v prostorih občine odprl in predstavil Varuhov kotiček. Kot je pojasnil ob odprtju kotička v Šenčurju, na vsako pobudo, ki jo prejmejo, odgovorijo, pobudniki pa lahko odgovor pričakujejo v roku štirinajstih dni. »Dnevno prejmemo precej pobud, tudi takšnih, za katere nimamo pristojnosti, a tudi takim pobudnikom dogovorimo in jih napotimo na druge organe oziroma jim pojasnimo, kako lahko uveljavljajo svoje pravice, če imajo občutek, da so jim kršene.«

Pobud je bilo po njegovih besedah v zadnjih dveh letih bistveno več. »V letih 2020 in 2021, torej v času epidemije, smo imeli tudi do 35 odstotkov več pobud kot v predkoronskem času. Pobude se največkrat navezujejo na področja kršenja pravic do enakopravne obravnave, nedostopnost ali neodzivnost posameznih organov ter dolgotrajnost sodnih postopkov. Veliko pobud se navezuje tudi na razveze, kar obenem posega na področje otrokovih pravic,« je povedal in dodal, da so pri reševanju pobud relativno uspešni. »Veliko zadev rešimo hitro, za nekatere pobude pa potrebujemo tudi deset let in več, da nas organ resno vzame in da uspešno razrešimo problematiko.«

V Sloveniji je skupno nameščenih enajst kotičkov, od tega šest na Gorenjskem, a kot je dodal Svetina, jih bodo v prihodnje namestili v vse slovenske občine.