Ribogojnice

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sobota, 19. november 2022 / 10:55  

Obiskala sem eno od ribiških družin. V Sloveniji jih je 65 in skrbijo za ribji zarod v naših rekah. Sto štirideset let v Sloveniji že obstaja organizirano ribištvo, kar pomeni, umetno oplojujejo ikre in jih vstavljajo v reke. Človek ne more živeti brez vode. Reke predstavljajo za človeka vir življenja. Transport, hrana, energija, mlinarstvo, namakanje, kmetovanje, šport in rekreacija, vse to nam nudijo reke. Vsaka ribogojnica skrbi za določen odsek rek, ki se delijo na jadransko in črnomorsko oziroma donavsko povodje. Skrb za vodotoke je nekaj, kar se prelaga na različna bremena in službe. Rečne struge so danes močno preoblikovane. Zajezili smo jih zaradi hidroelektrarn. Reke so pogosto strpali v kanale z visokimi podpornimi zidovi, da bi visoka voda čim hitreje odtekla. Vse to je dobro za človeka, za življenje v rekah precej manj. Rečni bregovi so kot goba ali mokrišče, torej nekakšni zadrževalniki vode, če so urejeni. V času poletne vročine je vode v rekah precej manj ali je sploh ni. Beton še poveča segrevanje vode. Ribji zarod v rekah regulirajo skladno z državnimi načrti. Reke imajo vedno manj vode, tako je tudi rib v rekah manj. Ko pridejo nalivi, voda, speljana v nekakšnih kanalih, kakor so danes videti rečne struge, hitro odteče. Vzgoja rib je več kot garaško delo. Ribič nam je pokazal, kako osmuka ribo (samca in samico) in naredi umetno oploditev. Oplojena jajčeca vzgajajo v notranjih bazenih. Potem ribe prenašajo v betonske bazene in jih glede na velikost rib nenehno prestavljajo. Ko so ribe v prostorih ribogojnic, so njihove, ko jih vložijo v reke, so državne. Krma za ribe je draga, najkakovostnejšo kupijo iz Danske. Vsaka ribiška družina vzreja svoje avtohtone ribe, na Gorenjskem potočno in jezersko postrv, lipana in kralja rib, sulca. Večino dela ribiči opravijo prostovoljno, kar je izjemna dragocenost, morda tudi posebnost Slovencev. Opazili smo razliko, kako se ribe obnašajo v betonskih bazenih in kako v naravnih gojitvenih potokih. Potem smo obiskali drugo ribogojnico, ki se nahaja v gorskem svetu. Izkorišča naravni izvir vode, ki ima stalno letno temperaturo 6 °C. Ribe gojijo izključno za prodajo. Gojitveni bazeni so naravni, stalna temperatura vode omogoča, da ribe lahko hranijo manj, te pa rastejo bolj enakomerno in počasneje. Lahko si predstavljate, da je kakovost teh rib večja. Vsi so povedali, da lahko le nemo opazujejo povečano število ptic in vider, ki so jim ribe hrana. Človek je od industrijske revolucije dalje močno posegel v naravo. Nemo opazujemo, kako nekatere vrste izumirajo, naseljujejo pa se druge. Pomembno vprašanje je, ali bo ob vseh spremembah v naravi preživel človek. Zdi se, da lahko nadzoruje in ureja vse, tudi naravo. Koliko časa še?