Evro ni samo denar

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 14. november 2022 / 15:16  

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Numizmatičnega društva Slovenije, ki je posvečena dvema jubilejema, dvajseti obletnici uvedbe evra kot gotovine in petnajsti obletnici uvedbe evra v Sloveniji. Kot plačilno sredstvo ga uporablja več kot 330 milijonov ljudi.

Dolgoletno sodelovanje Gorenjskega muzeja z Numizmatičnim društvom Slovenije je tokrat obrodilo novo razstavo v Galeriji Prešernove hiše, katere osrednji predmet je njegovo veličanstvo evro. Na ogled so bankovci, predvsem pa kovanci v mnogoterih izvedbah in podobah, nominalno vredni toliko, kot nam sporoča številka na njih; oziroma mnogo več, zagotovo pa toliko, kot so zbiralci zanje pripravljeni dati.

Če so evrski bankovci poenoteni za vse države članice monetarne unije in za nacionalne motive na njih ni prostora, pa imajo evrski obtočni kovanci tako imenovano nacionalno stran, na kateri države upodabljajo svoje motive. Kar nekaj jih boste lahko spoznali tudi na tokratni razstavi.

Dve obletnici evra

Čeprav se kdaj zdi, da je evro že od nekdaj v Sloveniji gotovinsko plačilno sredstvo, je takratne slovenske tolarje zamenjal šele pred 15 leti, leta 2007. »Evrska gotovina je bila z novim letom 2002 dana v obtok v 12 državah članicah Evropske unije, natanko pet let kasneje pa smo evre dobili tudi Slovenci. Po 16 letih in 14 dneh skupnega obtoka je torej izpodrinil tedanji slovenski tolar,« v uvodu k razstavi pove dolgoletni predsednik Numizmatičnega društva Slovenije Urban Mate in v nadaljevanju predstavi koncept tokratne razstave: »Najprej je predstavljena zgodovina evra, ki je bil sprva le knjižni denar, šele pred dvajsetimi leti pa je dobil tudi obliko gotovine.«

V naslednji vitrini sledi predstavitev kovancev različnih držav, ki uporabljajo evro. Trenutno jih je v Evropski monetarni uniji 19. »V naših žepih poleg slovenskih najpogosteje najdemo nemške, italijanske, avstrijske kovance. Na predstavljenem plakatu si vsak lahko poišče svoj evro. Izbor je raznolik, saj so pri kovancih države z uveljavljanjem lastnih simbolov na neki način suverene,« dodaja sogovornik.

Sledi prikaz nekaterih priložnostnih kovancev. To so spominski kovanci za dva evra, ki jih tudi najdemo v obtoku, seznanjajo pa nas z zgodovino, kulturo in pomembnimi dogodki posameznih držav. Tu so še zbirateljski kovanci, nominirani za tri, trideset in sto evrov, ki pa veljajo samo v Sloveniji in jih običajno ni v obtoku, saj so vredni več.

Redki kovanci so vredni več

V eni od vitrin se vrnemo tudi v leto 2007 in prehod od tolarjev k evrom, ko smo za lažjo pretvorbo v ta namen uporabljali posebne kalkulatorje. Na razstavi so na ogled še nekatere posebne serije, ki se razlikujejo od običajnih podob evra in so tudi iz druge kovine. »Med najvrednejšimi priložnostnimi dvoevrskimi kovanci je zagotovo tisti s podobo monaške Grace Kelly, za katerega je treba odšteti več tisoč evrov, čeprav je bil izdan v okrog 20.000 izvodih,« pove Mate. Na tej razstavi ga sicer ni, zagotovo pa se v Sloveniji kakšen najde.

Predstavljeni so še bankovci, na katerih so, kot rečeno, skupni evropski simboli. Zanimivi so tisti bankovci iz prve serije, ki so jih financirale posamezne države. Slovenski bankovci za 5, 20 in 50 evrov imajo zato oznako H in so izjemno redki. Med letoma 2013 in 2019 se je uveljavila nova serija bankovcev z nekoliko spremenjeno podobo, ki je tudi bolje zaščitena. »Ti bankovci se zbirajo glede na to, kateri guverner evropske banke je podpisan na njih,« dodaja zbiralec Janez Andrejc iz Kranja in nam s tem potrjuje, da ni vsak evro zgolj evro, ampak je še nekaj več. To je moč spoznati tudi na razstavi vse do konca novembra.