Spremembe niso pogodu vsem

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 1. oktober 2022 / 12:29  

Vlada je ta teden potrdila paket davčnih sprememb, ki pa niso povsem pogodu delodajalskim organizacijam.

Ljubljana – Predvsem sprememba zakona o dohodnini, ki ga je uveljavila prejšnja vlada, je že v času javne obravnave dvignila precej prahu, saj naj bi vsaj delu zaposlenih v prihodnjem letu znižala plače.

Po sprejetju davčnega paketa so ta teden z vlade sicer sporočili, da se bodo zaposlenim z minimalno, povprečno in do petkratnika povprečne plače glede na letošnje leto prihodnje leto neto prihodki zvišali.

Med spremembami so denimo odpravili postopno zviševanje splošne olajšave na 7500 evrov in višino določili pri pet tisoč evrih. S 13.716,33 evra na 16 tisoč evrov pa so zvišali tudi skupni dohodek, od katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava. Davčno stopnjo v petem dohodninskem razredu so z zdajšnjih 45 odstotkov zvišali na 50, uvedli pa so tudi olajšavo za mlade. Davčno osnovo od dohodkov iz delovnega razmerja so za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti znižali v višini tisoč evrov v davčnem letu.

Po poročanju STA bi se po izračunih ministrstva za finance zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača glede na veljaven sistem za letos zvišala za 478 evrov, glede na veljavno ureditev za leto 2023 pa za 318 evrov. Tisti s povprečno plačo bo imel letos 130 evrov višjo neto plačo, leta 2023 pa za 130 evrov nižje neto izplačilo, kot velja sedaj.

V zakonu, ki med drugim prinaša še nekatere druge spremembe, je nekaj kritik požela prevetritev t. i. sistema normiranih samostojnih podjetnikov. Po prvotnem predlogu je vlada sicer predvidevala znižanje priznanih normiranih stroškov t. i. »polnih« normirancev nad mejo 25 tisoč evrov prihodkov, nazadnje pa je obveljala meja 35 tisoč evrov. Tako bi spremembe zadevale le približno tretjino normiranih s.p.-jev, ki imajo višje dohodke.

Obrtniki in podjetniki so na torkovi seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije izrazili nasprotovanje spremembam sistema normirancev. Kot je dejal predsednik OZS Blaž Cvar, si v času, ko govorimo o pomoči gospodarskim subjektom, težko predstavljajo, da država v določenem delu povečuje davčna bremena. Opozoril je, da primerjave z zaposlenimi niso na mestu, saj samozaposleni nimajo plače, regresa, bolniške in malice. Hkrati meni, da bi morali k spremembam davčne zakonodaje pristopiti v okviru celovite davčne reforme.

Tudi druge reprezentativne delodajalske organizacije so izrazile nasprotovanje parcialnim spremembam in pozvale k umiku zakona o dohodnini iz nadaljnje obravnave. Kot so zapisali v pozivu ministru, bi lahko na podlagi celovite analize v okviru celovite davčne reforme predlagali spremembe »v smeri zagotovitve večjih neto prihodkov slovenskim državljanom, namesto da predlaga parcialne spremembe, ki bodo njihove neto prihodke še zmanjšale«.