Smo zato, da rešujemo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. september 2022 / 07:17  

Društvo Gorska reševalna služba (GRS) Kranjska Gora je bilo ustanovljeno pred 110 leti, to je bila prva rešilna postaja pri nas. Če so gorski reševalci v pionirskih časih dr. Demšarja in dr. Tičarja pomagali največkrat domačim raziskovalcem »nekoristnega« sveta, danes rešujejo »vse živo«. A kot pravi načelnik društva Miha Noč: »Smo zato, da rešujemo – in to delamo s srcem. Le tega, da smo 'taksi prevoz' z gora, si pa res ne želimo.«

Gorski reševalci Društva GRS Kranjska Gora nadaljujejo tradicijo lokalnih zanesenjakov, ki so leta 1912 ustanovili prvo rešilno postajo v okviru Slovenskega planinskega društva. Delo v njej so opravljali gorski vodniki, nosači in domačini iz celotne Zgornjesavske doline. »Ko so se celo stoletje nazaj v Kranjski Gori Pr' Vrbaniju (kasneje hotel Razor) zbrali vrli ustanovitelji Rešilne ekspedicije na čelu z dr. Tičarjem in dr. Demšarjem, niso niti slutili, kako bo gorsko reševanje videti dandanašnji. Voz z volovsko vprego in konopljene vrvi sta zamenjala helikopter in elektromotorni vitel, volno in usnje sta nadomestila goretex in softshell, vpitje na pomoč in svetlobne Morsejeve znake pa prenosni telefon in GPS. Namesto poškodovanih gornikov, pastirjev in pionirskih plezalcev rešujemo množice turistov, gorskih kolesarjev in padalcev. Vse se spreminja, samo za reševalca še nismo iznašli izboljšane različice. Kadar danes poteka reševalna akcija ponoči ali v slabem vremenu, se presenetljivo malo razlikuje od tiste v Suhem plazu pred davnimi stotimi leti, ki je bila neposredni povod za ustanovitev prve uradne slovenske gorske reševalne službe,« je že ob stoletnem jubileju zapisal Andrej Robič na pot knjigi Prvih 100 let GRS Kranjska Gora in dodal: »Ponosni smo, da se je to zgodilo prav v našem kraju in da so naši predniki od Rateč pa do Rut, Podkorena in Mojstrane znali stopiti skupaj in pomagati vsakomur na levem ali desnem pobočju naše Doline, v Julijskih Alpah ali Karavankah.«

Društvo GRS Kranjska Gora so letos avgusta ob njegovi že 110-letnici odlikovali z občinskim priznanjem.

Še malo v zgodovino

Razvoj reševalne dejavnosti se je še aktivneje začel po prvi svetovni vojni. »Druga svetovna vojna je ponovno zaustavila gorsko reševanje, ki pa so ga obudili kmalu po njej. Spet se je začel trend povečevanja obiska gora in plezanja alpinističnih smeri. V tem obdobju se je Slovensko planinsko društvo preimenovalo v Planinsko društvo Slovenije (PDS) oz. nekoliko kasneje v Planinsko zvezo Slovenije (PZS), preimenovala se je tudi območna organizacija – v Planinsko društvo Kranjska Gora,« zgodovinske vire povzema sedanji načelnik Društva GRS Kranjska Gora Miha Noč.

Pomemben mejnik za razvoj gorskega reševanja nasploh in tudi na lokalnem nivoju je bila tragična nesreča petih mladih plezalcev v Špiku leta 1952. »Medijski odzivi na dogodke na samem reševanju so povzročili nejevoljo gornjesavskih gorskih reševalcev, mnogi so celo izstopili. Nesreča je bila impulz za ustanovitev Komisije za gorsko reševanje pri PZS. Ta je skrbela za organizacijsko dejavnost gorskega reševanja, nosilke izvajanja reševanja pa so postale postaje v okviru planinskih društev (PD). Ena izmed 17 postaj je bila tudi GRS Kranjska Gora,« navaja Noč.

«Glede na sorazmerno velik teritorij se glavnina nesreč zgodi na področju Vršiča (Mojstrovka, Prisank, Sleme), nekaj na področju Špika in Martuljških slapov ter na področju Vitranca in pa Male Pišnice, kjer je pot podrta in uradno zaprta, a jo planincem kot prehodno kaže Google zemljevid,« je pojasnil Noč.

Če so gorski reševalci v pionirskih časih dr. Demšarja in dr. Tičarja pomagali največkrat domačim raziskovalcem »nekoristnega sveta«, pa danes v polovici intervencij nudijo pomoč tujcem. »Ne glede na visoke in severne stene gora so alpinistične nesreče dokaj redke, kadar pa se zgodijo, so intervencije izredno zahtevne. Večji del rešujemo nepoškodovane, zaplezane, prestrašene, nepoučene, obnemogle planince oz. turiste, glavnina teh je tujcev. Približno polovica je klasičnih reševanj, polovica s pomočjo helikopterja, pri čemer pa se sočasno organizira in izvaja tudi klasično reševanje za primer zasedenosti ali nezmožnosti helikopterja. Spomnim se primera pred leti, ko so nas poklicali na pomoč tuji planinci na Kopiščarjevi poti na Prisank, potem pa so nam rekli, da oni niso klicali. V resnici se je 'zrihtalo' vreme, sami so odšli v dolino, naslednjega dne pa le priznali, da so prav oni sprožili intervencijo.«

Tudi 40 intervencij letno

S porastom števila intervencij so se večale tudi administrativne obveznosti. To je bil razlog, da so kranjskogorski gorski reševalci leta 2019 ustanovili samostojno Društvo GRS Kranjska Gora in nanj prenesli vso dejavnost, ki so jo pred tem opravljali v imenu PD Kranjska Gora. Še vedno pa odlično sodelujejo. V zadnjih letih je intervencij tudi 40 letno. Društvo ima 45 članov, intervencij pa se udeležuje 28 gorskih reševalcev, od tega pet inštruktorjev, trije reševalci letalci in trije zdravniki.

Kot opaža Miha Noč, ki je načelnik Društva GRS Kranjska Gora od leta 2018, gorski reševalec pa mnogo dlje, se spreminja način obiskovanja gora. »Včasih so planinci poleti hodili v hribe, pozimi pa smučali na smučiščih. Zdaj traja sezona celo leto, kar omogoča tudi dostopna oprema. K večjemu obisku gorskega sveta prispevajo tudi socialna omrežja, priljubljene so nove športne aktivnosti, kot je turno smučanje in plezanje po športnih feratah. Največji vpliv pri nas ima pa zagotovo turizem. Vse to pripelje v gore manj izkušene obiskovalce. Večje število ljudi prinese statistično večjo verjetnost za nesreče, s tem pa tudi več intervencij.«

Člani Društva GRS Kranjska Gora se redno usposabljajo tako na društveni kakor zvezni ravni, izvajajo preventivne akcije za večjo varnost v gorah, sodelujejo pri športnih in drugih prireditvah v kraju. Vse to pa predstavlja le glavne oz. najpomembnejše aktivnosti društva.

Včasih smo preveč herojski

Skrbijo tudi za dobre odnose s sosednjimi društvi GRS, kajti gorsko reševanje je timsko delo, kot poudari Miha Noč. »V občini Kranjska Gora delujejo tri gorska reševalna društva, sodelovanje je od nekdaj prisotno. Vsi smo prostovoljci, ki delujemo v sistemu zaščite in reševanja. Smo zato, da rešujemo – in to delamo s srcem. Le tega, da smo 'taksi prevoz' z gora, si pa res ne želimo.«

Vse intervencije žal nimajo srečnega konca, in kot je dejal Noč, imajo v Gorski reševalni zvezi Slovenije psihologe, ki reševalcem lahko pomagajo v najtežjih trenutkih. »Gorski reševalci smo navadni ljudje, ki v težkih trenutkih tudi potrebujemo pomoč. Treba pa bo privzgojiti zavedanje, da v tem ni nič slabega, včasih smo preveč herojski.«

Naj bo v razmislek še zaključna misel člana GRS Kranjska Gora Aleša Robiča, ki jo je podelil ob prejemu občinskega priznanja društvu: »V naših gorah se naredi preveč nepotrebnih nesreč. Da bi se temu izognili, ni treba prav veliko. V gore hodimo s spoštovanjem, gore si naše spoštovanje zaslužijo in ga tudi zahtevajo.«