V Gorjah odločeni, da pomagajo Keniji

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorje / torek, 23. avgust 2022 / 15:29  

Sobotni večer z afriškim duhovnikom je krajane Gorij popeljal v svet lakote in pomanjkanja ene najrevnejših kenijskih pokrajin, pa tudi v svet upanja v človeško pomoč in dobroto. Afriški župniji so Slovenci že pomagali z nakupom živine in gradnjo zdravstvene in druge infrastrukture ter tudi s prostovoljnim delom.

Gorje – »Sem Imo Donald. Star sem 35 let, rojen sem bil 2. januarja 1987. Sem duhovnik v župniji St. Michael Napetet v Lodwarju, v provinci Turkana v Keniji,« se je zbranim v Gorjanskem domu v soboto zvečer predstavil katoliški duhovnik, zadnjih nekaj let odgovoren za okoli deset tisoč polnomadsko živečih prebivalcev puščavskega severozahodnega predela Kenije.

Odkrito je povedal, da je otrok ločenih staršev, da ima šest bratov in eno sestro, da je bila njegova mama prva od štirih očetovih žena in da ga je kot otroka, čeprav je bil rojen v krščansko družino, po očetovem odhodu vzgajal stric musliman. Hodil je v katoliške šole, doma pa preučeval Koran. V krščansko vero se je vrnil šele leta 2000, pet let kasneje z znanjem le dveh katoliških molitev odšel v semenišče, je povedal; znal se je pokrižati in zmoliti očenaš.

A je vse nadoknadil in bil leta 2014 posvečen v duhovnika. Poslan je bil v različne župnije, številne od njih so prizadele vojne med plemeni. »Prvo župnijo, v katero sem bil poslan, je argentinski misijonar zapustil že pred mojim prihodom, nato je bila štiri leta zaprta. Že prvi dan sem se znašel med streli in vedel sem, da me čaka težko življenje. In res, prva stvar, ki sem jo naredil jutro po prihodu, je bil pokop človeka, ki je bil večer prej ustreljen.«

Leta 2017 so ga škofje za dve leti poslali v Rim na študij. Ko se je vrnil v Afriko, mu je bila dodeljena župnija St. Michael Napetet v Lodwarju, glavnem mestu pokrajine Turkana, ki jo vodi še danes. Tudi ta župnija je bila razdeljena, ljudje so se med seboj bojevali in tudi tu se je od prvega dne trudil, da bi ljudi naučil živeti v sožitju, je povedal. »In že čez mesec dni se je pokazal drug problem: poplave, vse je bilo pod vodo. Nato pa potres, suša in za povrh še covid-19 ...«

Vse to v deželi, katere največji problemi so suša in z njo povezano pomanjkanje hrane, lakota, slaba zdravstvena oskrba in nizka dostopnost izobraževalnega sistema. Na vse nagrmadeno se tudi v Afriki srečujejo s posledicami ukrajinsko-ruske vojne. »Prizadeli so nas pomanjkanje plina, podražitve energentov in posledično višanje cen, še posebej pa ustavitev dobave gnojil za naše poljedelstvo, ki smo jih tradicionalno uvažali iz Ukrajine,« je povedal Imo Donald.

Vse to je bil razlog, da so se za pomoč odločili tudi v Gorjah, kamor je Imo Donald prvič prišel, ko so blagoslavljali znamenje na Vrtu okusov Mateje Reš. Takrat so se zbližali in tudi zato, ker iz Gorij prihaja Jana Lampe, ena najaktivnejših predstavnic Slovenske karitas na mednarodnem področju, so se odločili, da daljni župniji pomagajo z lastno dobrodelno akcijo. Tam je kenijskega duhovnika spoznal tudi župan Peter Torkar, ki je na prireditvi zbrane nagovoril in pozval k pomoči z besedami: »Najlepše poti vodijo do drugih ljudi.« Pozval jih je, naj se poskušajo večkrat zavedati, kakšno srečo imamo, da smo rojeni v življenje, kjer živimo v miru in relativnem obilju.

Sobotni dobrodelni dogodek sta z Občino Gorje soorganizirali tudi Župnija in Župnijska karitas Gorje. »Svet je majhen, postal je globalna vas. Ne samo v trgovini, ne le v pretoku informacij, naj postane svet povezan tudi prek solidarnosti in dobrote,« je spodbudil udeležence večera, ki ga je z glasbo obogatil Aleksander Mežek.

Prav posebno toplo je bila sprejeta njegova pesem, posvečena Afriki, zapeta v mešanici angleščine, slovenščine in enega od afriških jezikov. Pa tudi Mežkova povezava s črno celino, kjer je, tako je povedal v Gorjah, kot misijonar delal, živel in tudi umrl stric njegove na bližnji Blejski Dobravi rojene mame.

Kot je povedala Jana Lampe, je bilo župniji Ima Donalda doslej namenjene kar nekaj pomoči iz Slovenije. »Kupili smo koze za revne družine v sklopu akcije Kupim kozo, pomagali zgraditi nove prostore za porodnišnico in z akcijo Za srce Afrike zbrali sredstva za obnovo vodnjaka. Njegovo župnijo pa so letos v sodelovanju s Karitas obiskale tudi tri prostovoljke zdravstvene stroke, ki so mesec dni pomagale v zdravstvenem centru. Med njimi je bila Lucija Žumer, ki je doma prav v Gorjah.«