Planina Ravne / Foto: Jelena Justin

Ogrlica na Dleskovški planoti

Križevnik (1910 m n. m.)–Poljske device (1879 m n. m.)–Molička peč (2028 m n. m.) –Velika Zelenica (2114 m n. m.)–Veliki vrh (2110 m n. m.)–Dleskovec (1965 m n. m.) – Neoznačene poti po Dleskovški planoti vedno navdušijo. Bolj redko obiskane, polne cvetja in zelišč. Tura za dušni mir in uživanje ob pogledu na ošiljeno damo Kamniško-Savinjskih Alp.

Če iščemo mirne in dokaj neobljudene poti, jih običajno najdemo le streljaj stran od prometnih poti, kjer sta »šunder« in vpitje. Ena takih poti je vsekakor v tokratnem opisu, saj človeka navduši ne le zaradi lepote, ampak tudi zaradi edinstvenega pogleda na Ojstrico, ki na dosegu roke upraviči svoje ime.

Skozi Kamnik se zapeljemo proti prelazu Černivec, malo pod vrhom zavijemo levo do Volovjeka oz. Kranjskega Raka. Spustimo se na savinjsko stran in v drugem večjem, očitnem razpotju, približno sto metrov za barom Gams, zavijemo levo proti kmetiji Planinšek oz. planini Podvežak. Po nekaj kilometrih dosežemo odcep do kmetije Planinšek, mi pa nadaljujemo proti Podvežaku. Na izrazitem levem ovinku z velikim smerokazom zavijemo desno proti planini Ravne. Cesta je za spoznanje slabša. Sledimo ji do začetka planine, kjer na primernem mestu parkiramo.

Na izhodišču se usmerimo v smeri Velikega vrha čez Zelene trate in sledimo markirani poti. Po približno 30 minutah dosežemo razcep in staro tablico za planino Polšak. Od tod dalje steza ni več markirana. Zavijemo desno in v naslednje pol ure dosežemo planino Polšak, ki ima na vrhu hribčka razgledno klopco. Planino obhodimo po desni strani, da zopet ujamemo stezico. Višje bodimo pozorni na stezo, ki odvije desno. V juniju 2018 so jo označevali kamni, postavljeni v puščico. Čaka nas še zadnji vzpon do Križevnika. Strma pot, ki se vije med rušjem, nas pripelje na greben, kjer se čez skale povzpnemo na razgleden in prepaden vrh. Odpre se pogled na Savinjske Alpe in s Križevnika ima Ojstrica resničen videz ostre, ošiljene špice. Z vrha sestopimo nazaj do poti, kjer smo prej skrenili desno, in nadaljujemo po stezi naprej. Hitro dosežemo ruševnate Poljske device (1879 m n. m.). No, do njihovega vrha moramo skreniti s poti, sicer pa nadaljujemo do vrha kote (2028 m n. m.), kar je Molička peč, ki naj bi bila najvišji vrh Poljskih devic. Pred nami je vzpon na najvišja vrhova današnjega dne, Velika Zelenica in Veliki vrh. Z vrha Moličke peči sestopimo v škrbino, na drugi strani pa se začnemo strmo vzpenjati proti Veliki Zelenici. Vzpon je krušljiv, ponekod malce izpostavljen. Ko dosežemo vrh Velike Zelenice, se pred nami razpre široko travniško teme, ki nas pripelje še na Veliki vrh, ki ga označuje ljubek »Aljažek«.

Z vrha sestopimo do sedla z Veliko Zelenico in po markirani poti začnemo strm sestop. V zgornjem delu je sestop res strm in zagruščen, nato pa se po manjši dolinici spustimo do Sedelca (1840 m. n. m.). Tam imamo dve možnosti, ali gremo levo čez Zelene trate ali desno čez Dolge trate. Da še malce podaljšamo lepo turo, predlagam, da zavijemo desno čez Dolge trate in pri možicu zapustimo markirano pot in se povzpnemo na Dleskovec. Z vrha sestopimo nazaj na markirano pot. Prečna pot, skoraj po ravnem, nas pripelje do planine, kjer je stan, nato pa sledi strm sestop skozi gozd do planine Ravne, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina:največ 2114 m
Višinska razlika: 1050 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Oddajte svoj komentar

Kranj -3°

pretežno oblačno
vlažnost: 85 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-14/2

ponedeljek

-10/7

torek

-6/8

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?