Skrivnost danske sreče

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Prosti čas / sobota, 13. avgust 2022 / 15:22  

Po več lestvicah najsrečnejših prebivalcev se Danska že zelo dolgo časa uvršča v sam vrh. Zakaj je tako in kaj se lahko od njih naučimo? Delajo nekaj, kar sploh ne vejo, da delajo. To pomeni, da imajo nekaj v krvi (lahko tudi zapišemo v kolektivni podzavesti), kar jih dela srečne. Vendar vsi vemo, da se moramo za dobro potruditi. Za skupno dobro, tudi za srečo, lahko veliko poskrbi tudi država. Morda bi se vsaj tukaj lahko zedinili. Tako kot se Slovenci premalo zavedamo lepot in družbenih dobrobiti naše dežele, tako Danci ne vedo, kaj delajo, da spadajo med najbolj srečne prebivalce na svetu. In so raziskali ter napisali knjigo Vzgoja po dansko. Poglejmo povzetke.

Začne se pri vzgoji otrok. Kje pa drugje! Skrivnost je v danskem načinu vzgoje otrok, ki se prenaša iz roda v rod: srečni otroci odrastejo v srečne odrasle in srečni odrasli vzgajajo srečne otroke. To je medgeneracijski prenos pozitivne prakse. Vendar, pozor. Začeli so pri starših. Najprej se moramo starši vprašati, kaj pri vzgoji delamo dobro in kaj slabo, kaj dobrega smo povzeli iz svojega otroštva in kaj je smiselno popraviti. Šele dober uvid staršev vase omogoča spremembe na bolje. Najprej samorefleksija staršev, ki smo odrasli in sposobni narediti nekaj drugače, nekaj novega glede na to, kar smo dobili od svojih staršev. Če tega ne naredimo, bomo avtomatsko ponovili, kar smo dobili. Torej Danci so rekli, najprej pomagajmo postaviti starše na noge. Pogosto namreč pozabljamo, da dobro starševstvo ne pride kar samo od sebe. Podobno kot zakonska ljubezen – ne pride sama od sebe, moramo za to nekaj storiti. Ja, oba se morava za to potruditi. Samozavedanje staršev in zavestne odločitve staršev lahko rezultirajo v drugačni, boljši vzgoji mladega rodu.

Izpostavili so šest korakov za srečne otroke. 1. prosta igra. Naj se otroci igrajo sami ali s prijatelji, naj raziskujejo svoje igrače in igro, okolje, kot jim paše, in naj ne bo vse organizirano po volji staršev oziroma vzgojiteljev. To ni tratenje časa. Iz nevrologije (veda o možganih) vemo, da se na ta način razvija desna polovica možganov, ki je bistvena za ustvarjalnost in srečo v kasnejših letih. Tako se otroci naučijo sproščenosti, in ne le pravil. Prosta igra neposredno vpliva na obvladovanje stresa, saj pri igri ne gre vse gladko. Otrok se ob prosti igri nauči, da ne gre vse gladko. In da s tem ni nič narobe. Medtem ko raziskuje naprej, pridobi vztrajnost in postane bolj trdoživ na problemčke, ki jih vidi in rešuje sam ali v družbi s prijatelji. V nižjih razredih šole imajo po pouku danski otroci veliko časa za igro, ne samo izobraževanje in šport. Otroke od majhnega učijo socializacije, samostojnosti, medsebojne povezanosti in samospoštovanja.

(Se nadaljuje)