Ivanka Uršič z družino, KORK Primskovo, sosedi, prijatelji in Bodečimi nežami / Foto: Tina Dokl

Sto let Ivanke Uršič

Ivanka Uršič s Primskovega je tretjega avgusta praznovala stoti rojstni dan. Čilo stoletnico, ki še vedno vsak dan telovadi, so v krogu njene družine na predvečer visokega jubileja obiskali in ji voščili člani Krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo, sosedje in prijatelji, zapele pa so ji Bodeče neže.

Kranj – Ivanka Uršič, rojena Košnik, živi v pritličju svoje hiše na Primskovem še vedno dokaj samostojno življenje, zanjo lepo skrbijo njeni domači. Vsak dan gre na sprehod in telovadi dvakrat na dan. Na tekočem je s politiko in si dnevno zapisuje vse, kar doživi. Kot otrok je kranjskim meščanom raznašala jajca in mleko in že takrat s prisluženim denarjem kupovala časopis Slovenec. Brala je vedno zelo rada. »Ivan Sivec je čez vse, tako po domače piše,« je povedala. Kako zelo se je razveselila njegove knjige Brezdomec, ki ji ga je ob njenem jubileju izročila predsednica KORK Primskovo Silva Bizjak. Vidno ganjena, ker je v knjigi posvetilo, ki ga je Ivan Sivec namenil prav njej. Menda celo najdaljše posvetilo, ki ga je kdaj napisal. Vedno je bila velika njena ljubezen do slovenske grude in slovenske besede.

Še dobro se spominja, kako so kot otroci zapeli podoknico botri leta 1932 odprtega novega gasilskega doma na Primskovem, pa nastopov v prosvetnem domu ... Za sto let so ji zapele Bodeče neže, članice AFS Ozara Kranj. A če beremo spomine Ivanke Uršič, hitro ugotovimo, da ji življenje ni bilo postlano z rožicami. V družini je bilo šest otrok, Ivanka je bila najstarejša, rojena 3. avgusta 1922, in je edina še živeča. Takratno predvojno in povojno življenje je bilo neizprosno še posebno do otrok, ki so morali takoj poprijeti za delo. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala na Primskovem, je šla na delo v Jugobruno (kasnejši Tekstilindus) in kot 15-letno dekle leta 1937 zaslužila za svoje prvo kolo. Pri 23 letih je odšla v gospodinjsko šolo na Malo Loko pri Trebnjem, zatem pa se zaposlila v kuhinji bolnišnice na Jesenicah in kasneje v kuhinji hotela Špik. Nad garažami hotela sta stanovala s sinom, mož pa je stanoval na Koroški Beli. V Kranju so začeli graditi svojo hišo. Izkope sta z možem naredila sama – tako kot še mnogo drugega. »Spomnim se, kako mi je nekoč povedala, kako so prevažali železo za hišo z Jesenic. Njen mož ga je naložil na prtljažnik avtobusa za Kranj, potem pa so železne palice peš prenesli na parcelo. Vselili so se leta 1956, in sicer v hišo brez vode in elektrike; vodo so prinašali iz reke Kokre,« je ta spomin kot še številne druge, ki so mu jih zaupali gospa Ivanka in njena otroka Jelka in Franci, podelil Primskovljan Janko Zupan. Cel kup je zgodb, vezanih na dom. Še so živi spomini Uršičevih na praznik sv. Miklavža – na vsa peciva, vložene paprike …, ki so pričakale Jelko in Francija. Za vse cerkvene praznike in rojstne dneve sta dobila potice, »bobe«, »ta trde« flancate, torte, kremne rezine, »rumplošče« in pa gore peciva.

Nikoli ni bila bolna, če je bilo kaj malega, je rajši dala svoj dopust, ker je bila bolniška slabo plačana. Zadnje delovno obdobje je preživela v tovarni Iskra kot delavka za trakom, na normo. V pokoj je odšla predčasno, saj je bila že dovolj stara, doma pa so potrebovali varstvo vnukov. Njena rodbina Košnikovih je zapisana v družinskem drevesu in seže devet rodov nazaj, za kar je sin Franci še uspel pridobiti podatke. Ostal bo spomin na sorodnike, ko je po domače Vampretova Johanca »gor rasla« na primskovski kmetiji, ki je danes na tem mestu ni več.

»Veseli me, da ste prebrali tisoč knjig in naredili tisoč tort in mnogo lepega drugega za svojo družino in za vse dobre ljudi, ki vas imajo radi in s katerimi ste spletli tisoč ljubeznivih vezi. Ostanite zdravi in srečni še mnogo dni med svojimi najdražjimi,« je voščilo Ivanki Uršič ponesla Silva Bizjak. Sokrajan Janko Zupan pa dodal: »Mislim, da je gospa Ivanka lahko nam vsem za vzor, kako se kljub svojim letom in težavam da s pozitivno energijo in velikim optimizmom živeti.« In stoletnica Ivanka je že nadaljevala z zgodbo, kako je bilo, ko je hodila še v vrtec, ki so ga vodile šolske sestre ...

Oddajte svoj komentar

Kranj 17°

zmerno oblačno
vlažnost: 56 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

5/19

torek

6/25

sreda

7/23

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 4. oktober 2022

Kolesarski izlet

OBVESTILA / Cerklje, 4. oktober 2022

Telovadba

/ Cerklje, 4. oktober 2022

Pohod do letališča

IZLETI / Kranj, 4. oktober 2022

Kopanje v Bernardinu in ogled Miramara

IZLETI / Naklo, 4. oktober 2022

Na Goli vrh nad Jezerskim

PRIREDITVE / Jesenice, 4. oktober 2022

Za otroke

RAZSTAVE / Škofja Loka, 5. oktober 2022

H kapucinom na ogled razstave in knjižnice

PRIREDITVE / Jesenice, 5. oktober 2022

Za otroke

 

 
 

 

 
 
 

Nasveti pred kurilno sezono / 13:46, 4. oktober

Letos se bo kurilo vse kar je viška po kleteh: krpe, plastika, kante, gume, zeleni obrez... To bo veselje gledat po vasi kaj se kadi iz dimnika.

Žan Košir kmalu na sneg / 07:15, 4. oktober

Gorenjci niso za ekipne športe. Le zakaj?

Je tudi na Gorenjskem ogrožena preskrba z zdravili / 07:14, 4. oktober

Ne se hecat. Za nekatere je obisk lekarne št.1 v tednu.

Križ čez Nepal v petnajstih slikah / 01:54, 4. oktober

Wojc - mal pejt po svetu, vsaj do LJ - da nauš tok zaplankan.

Žan Košir kmalu na sneg / 01:39, 4. oktober

Ful športnik, tak osamelec - ni v neki ekipi . Pa še fuuuuuul luuuuuštkan.

Žan Košir kmalu na sneg / 20:11, 3. oktober

Bravo Žan , pri 38 letih pa še vedno v formi https://pro-stave.com/bet-at-home/

Križ čez Nepal v petnajstih slikah / 19:37, 3. oktober

Bolš kot fotografije na rantah je pa tole (to sem videl v okolici Kranja):ker se trava samo še balira , je eden rante vrgu ven in zdaj je t...