Pelješki most

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 6. avgust 2022 / 13:20  

Pelješki most je končno odprt. Projektiral ga je Slovenec, zgradili so ga Kitajci, plačala ga je EU. Slavijo pa sosedi Hrvati, ki so v teh rečeh zelo spretni. Upravičeno: ta hrvaški most je res velik podvig!

Dalmatinski bypass (obvod)

Čeprav je slovenski javnosti ta most že dobro poznan, poglejmo najprej, za kaj gre. »Most Pelješac ali Pelješki most je most s poševnimi zategami, ki je bil odprt dne 26. julija 2022 na Hrvaškem. Namen izgradnje mostu je bil doseči teritorialno kontinuiteto države Republike Hrvaške oziroma povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko eksklavo, ki obsega glavnino Dubrovniško-neretvanske županije. Most preči Pelješki kanal med Komarnim na severnem delu kopna in polotokom Pelješac, s tem poveže hrvaško ozemlje in zaobide mejna prehoda s sosednjo Bosno in Hercegovino pri Neumu, kjer ima ta država izhod na morje. Most je načrtoval znani slovenski gradbeni inženir in graditelj mostov Marjan Pipenbaher, zgradilo pa ga je kitajsko podjetje za gradnjo mostov. Gradnja se je začela 30. julija 2018 in je trajala skoraj natanko štiri leta – končana je bila poleti 2022.« Bistvo tega mostu je v tem, da so Hrvati z njim naredili svojevrsten bajpas, z njim so obšli bosansko obmorsko enklavo Neum in neposredno povezali osrednjo in južno Dalmacijo. »Ker hrvaško celino seka majhen pas obale okoli mesta Neum, ki je del Bosne in Hercegovine in tvori edini izhod Bosne in Hercegovine na morje, je fizična povezava najjužnejšega dela Dalmacije s preostalo Hrvaško omejena na hrvaške teritorialne vode. Leta 1996 sta Bosna in Hercegovina ter Hrvaška podpisali Neumski sporazum, v katerem je Hrvaška dobila neoviran prehod skozi Neum, a sporazum ni bil nikoli ratificiran. Za ves promet, ki poteka skozi neumski koridor, je treba opraviti mejno kontrolo blaga in oseb. Zato morajo ljudje, ki potujejo iz dubrovniške eksklave na celinsko Hrvaško, trenutno opraviti dve mejni kontroli v razdalji devetih kilometrov. Če bi se Hrvaška v prihodnosti pridružila schengenskemu območju (kar je teoretično zavezana storiti v skladu s pogoji pristopa k Evropski uniji), bi bile kontrole bistveno strožje in dolgotrajnejše, saj Zakonik o schengenskih mejah zahteva, da se kontrole ne izvajajo samo ob vstopu v schengensko območje, ampak tudi pri izstopu iz njega. Tako bi nekdo, ki potuje iz Dubrovnika na celinsko Hrvaško, opravil tri različne mejne kontrole: hrvaško (schengensko) izstopno kontrolo, bosansko-hercegovsko vstopno kontrolo in hrvaško (schengensko) vstopno kontrolo. Medtem ko so mejne kontrole Bosne in Hercegovine za imetnike potnih listov evropskih držav na turističnih lokacijah običajno hitre vizualne kontrole za preverjanje, ali se fotografija potnega lista ujema s posameznikom, ki je predložil potni list, in da potni list ni potekel, schengenske kontrole zdaj vključujejo skeniranje vseh potnih listov (tudi potnih listov državljanov s pravico do neomejenega prostega gibanja po vsej EU) v različnih zbirkah podatkov, kar lahko traja do 30 sekund na posameznika. Tako bi lahko na primer na vsaki hrvaški meji za dve minuti ustavili avto, v katerem so bile štiri osebe. V poletni turistični sezoni bi takšna možnost vodila v nevzdržne zastoje na mejah in zahtevala nujno rešitev, kot je most, ki bi obšel Neum in ostal na Hrvaškem.« (Vir: Wikipedija)

Osebna izkaznica mostu

Dodajmo še nekaj stvarnih podatkov. Skupna dolžina mostu je 2404 m, širina 23,6 m, višina od 75,4 do 98 m, najdaljši razpon 5 x 285 m, svetla odprtina 55 m visoko nad vodo. Konstruktor: China Road and Bridge Corporation. Začetek gradnje: 30. julij 2018. Konec gradnje: 26. julij 2022. Stroški gradnje: 420,3 milijona evrov (85-odstotno financirano s strani EU). Mostnina je začasno zastonj.

»Poletje je tudi naše!«

Španski Inštitut za ženske, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje, socialne zadeve in enakopravnost, je sprožil kampanjo, v kateri spodbuja vse ženske, da grejo na plažo in tam uživajo brez strahu pred predsodki. Ione Belarra, španska ministrica za socialne zadeve: »Vsa telesa so primerna za plažo. Imamo pravico uživati v poletju takšni, kakršni smo – brez občutka krivde ali sramu.« Predsednica Inštituta za ženske Antonia Morillas: »Različna telesa, brez stereotipov, vsepovsod. Svobodno, enakopravno in raznoliko poletje pripada tudi nam.« Promocijska slika prikazuje pet žensk različnih starosti in etnične pripadnosti, kako skupaj uživajo na plaži. Kampanja je namenjena ženskam, ki si zaradi pričakovanj o telesih, primernih za plažo, tja ne upajo. Štiri od petih so bolj debelušne, dve sta temnejše polti, ena pozira zgoraj brez in kaže desno dojko, odrezano pri operaciji … Pogumno in spodbudno.