Tudi diabetik je lahko vrhunski športnik

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Šport / četrtek, 4. avgust 2022 / 15:49  

Sladkorna bolezen te ne definira, temveč to, kako z njo živiš, pravijo člani profesionalne kolesarske ekipe Team Novo Nordisk, ki so vsi sladkorni bolniki. Za bolezen so izvedeli v otroških in najstniških letih, v kolesarjenju pa so našli najboljši način, kako spremeniti način razmišljanja oseb, ki živijo s sladkorno boleznijo.

Kranj – Na nedavni kolesarski dirki za 54. Veliko nagrado Kranja – Memorialu Filipa Majcna je nastopila tudi profesionalna ekipa Team Novo Nordisk. Ameriška ekipa, ki je leta 2019 nastopila že na Dirki po Sloveniji, je posebnost ne samo v kolesarskem, ampak v celotnem športu – vsi člani ekipe imajo namreč sladkorno bolezen tipa 1. Poleg tekmovanja na najzahtevnejših kolesarskih tekmovanjih po svetu je zato njeno poslanstvo tudi raziskati, kaj je mogoče doseči s sladkorno boleznijo, motivirati osebe s sladkorno boleznijo in jih navdihniti, da sledijo svojim sanjam, so povedali.

Zbirajo kilometre do Lune

Kolesarji ameriške ekipe so v Kranju podprli tudi akcijo Zveze društev diabetikov Slovenije (ZDBS) #darujemkilometre, s katero ozaveščajo o eni najbolj razširjenih kroničnih bolezni na svetu in hkrati spodbujajo k telesni aktivnosti, ki pripomore k celovitemu obvladovanju bolezni. Na dirki je zato ZDBS postavila trenažerje, na katerih so Kranjčani lahko kolesarili in tako zbirali kilometre. Prek različnih športnih aktivnosti želijo namreč zbrati 384.400 kilometrov, kolikor znaša razdalja od Zemlje do Lune, je povedal predsednik ZDBS Robert Gratton. Kranjčani so h končnemu cilju v dveh dneh kolesarskega praznika dodali 250 kilometrov.

Akcija zbiranja kilometrov poteka tudi na izbranih 15 pohodniških točkah po Sloveniji, pa tudi na drugih pohodniških poteh, ki jih opravite peš, s tekom ali kolesom. »Kjerkoli se ljudje sprehajajo, kolesarijo ali tečejo, naj se na koncu slikajo, pri objavi na družbenih omrežjih pa fotografijo označijo s ključnikom #darujemkilometre in pripišejo število opravljenih kilometrov,« je pozval Gratton.

Zmaga za vse sladkorne bolnike

»Akcijo smo sicer pred tremi leti začeli, ko je v Slovenijo prišla ekipa Novo Nordisk. Gre za profesionalne kolesarje s sladkorno boleznijo tipa ena, kar pomeni, da se zdravijo z inzulinom. Menimo, da je to dokaz, da se da s sladkorno boleznijo doseči vse,« je še pojasnil Gratton.

To je v Kranju dokazal tudi kolesar Novo Nordiska, Italijan Andrea Peron, ki je zmagovalec letošnje dirke. Bila je celo njegova prva zmaga na kolesarski dirki v desetih letih, kar vozi za ameriško ekipo. »Končno zmagati je neverjetno. Fenomenalno. Ne samo zame, ampak za vso ekipo in vse po svetu, ki živijo s sladkorno boleznijo. To je tudi zanje. Sladkorna bolezen te ne ovira, in če to ni dokaz za to, potem ne vem, kaj je,« je 33-letni kolesar dejal po zmagi. Sladkorno bolezen so mu diagnosticirali pri petnajstih letih, ko je že tekmoval, nam je zaupal. »Mislim, da se zame od tedaj ni nič spremenilo,« je dodal. Tudi njegov moštveni kolega in rojak Filippo Ridolfo ugotavlja enako. Pri 21 letih je prvo leto v profesionalni ekipi. »Sladkorno bolezen so mi diagnosticirali pri trinajstih letih. Na začetku mi je bilo hudo, saj nisem vedel, kako bo bolezen vplivala na moje življenje. A zdaj sem tu, v profesionalni kolesarski ekipi. S sladkorno boleznijo si torej lahko tudi vrhunski športnik, kar je v Kranju najlepše dokazal Andrea,« je dejal.

Opozorilni znak tudi velika žeja

Na svetu je sicer približno 540 milijonov oseb s sladkorno boleznijo, čez 25 let naj bi jih bilo že več kot 740 milijonov, v Sloveniji pa jih je danes več kot 200 tisoč, je poudaril Gratton. »Da imajo sladkorno bolezen, pri nas ve 130 tisoč ljudi, po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je 90 tisoč takih, ki tega ne vedo. Obstajajo trije tipi sladkorne bolezni – tip 1, ki prevladuje pri mladih, tip 2, ki prevladuje pri starejših, manjši del pa predstavlja nosečniški diabetes. Znaki so pri vseh tipih podobni: predvsem je to velika žeja, ko spiješ na dan šest, sedem ali še več litrov tekočine. Opozorilni znak je tudi prevelika teža, premalo gibanja, nenehna utrujenost, odsotnost energije. Mladi pogosto tudi hujšajo, čeprav veliko pojedo,« je razložil. Če sumite na bolezen, čim prej obiščite zdravnika, svetuje Gratton, saj so posledice nezdravljenja lahko zelo hude – od oslepitve, odpovedi ledvic in kardiovaskularnih težav do amputacije uda.

V primeru zgodnjega odkritja bolezni lahko s spremembo življenjskega sloga, torej s spremembo prehrane, z gibanjem in tudi s spremembo pristopa do življenja, saj je stres zelo velik dejavnik, bolezen tudi »pozdravite«, še poudarja Gratton. »Vendar pa je treba tak način življenja vzdrževati. Takoj ko se pregrešite v enem od dejavnikov bolezni, se vam ta spet pojavi.«