Nejc Urh in Jernej Oblak / Foto: Tina Dokl

Rada imata naravoslovje in glasbo

Jernej Oblak z Gimnazije Škofja Loka in Nejc Urh z Gimnazije Kranj sta na spomladanskem roku letošnje mature zbrala vse možne točke in postala diamantna maturanta.

Nejc: »Dober rezultat sem pričakoval, saj sem imel po vsakem izpitu občutek, da mi je šlo dobro.«

Jernej: »Vedel sem, da imam dovolj znanja, zato sem bil prepričan o dobrem rezultatu.«

Sta generacija, ki se je dve šolski leti soočala z izkušnjo šolanja na daljavo. Kako sta doživljala srednješolsko obdobje?

Jernej: To ni bilo v redu predvsem z vidika socializacije. Skupaj smo bili slabi dve leti, se pravi, da smo se ravno dobro spoznali, potem pa smo bili več kot leto dni narazen. Ker sem doma s podeželja, sem bil še bolj odrezan od drugih. V šolskem letu, ko smo se šolali na daljavo, sem tako srečeval zgolj enega prijatelja iz šole. Druženje sem najbolj pogrešal.

Nejc: Meni pa je bilo kar v redu. S prijatelji, ki niso iz iste občine, smo se dobivali na Teamsih, nekaj prijateljev pa je iz iste vasi, tako da smo se lahko družili na sprehodih. Sem seveda pogrešal druženje v šoli, a ni bilo tako hudo. Glede šolske snovi pa se mi zdi, da nismo imeli nobenega primanjkljaja.

Jernej: Podobno je bilo pri nas, v šoli so zelo dobro organizirali pouk na daljavo.

Vaju je zaradi šolanja na daljavo kaj bolj skrbelo, kako bo na maturi, in sta mogoče še več truda vložila v priprave na maturo?

Nejc: Mene ni prav nič skrbelo.

Jernej: Tudi mene ne.

Sta torej povsem zaupala v svoje znanje, ki sta ga pridobila v štirih letih srednješolskega izobraževanja?

Nejc: Vsekakor, obenem pa smo v 4. letniku temeljito ponovili preteklo snov in podrobno predelali vse, kar smo potrebovali za maturo.

Jernej: Zato je bilo dobro, da smo se zadnje leto pred maturo vrnili v šolo.

Sta se kljub temu na katerega od izpitov še posebno skrbno pripravljala oziroma vaju je kateri posebno skrbel?

Jernej: Slovenščina – slovnica mi gre sicer dobro, saj je to logični del slovenščine, tudi književnost, esej pa se mi zdi težka zadeva. Če bi ga želel res super pisati, bi se moral veliko pripravljati. Kljub temu sem na koncu dobro opravil.

Nejc: Tudi meni slovnica ni delala težav, tudi na esej smo se v šoli veliko pripravljali, težava je bila samo književnost, ker se je bilo treba usesti in se naučiti. Pri ostalih predmetih na maturi se mi namreč ni bilo treba veliko učiti, samo nekaj vaj sem naredil.

Sta noč pred razglasitvijo rezultatov dobro spala?

Jernej in Nejc: Sva.

Sta torej pričakovala tako dober rezultat? Kdo od vajinih bližnjih ga je bil najbolj vesel?

Nejc: Se mi zdi, da so ga bili večinoma vsi skoraj bolj veseli kot jaz. (smeh)

Jernej: Pri meni je bilo podobno, še najbolj vesela pa je bila mami.

Nejc: Dober rezultat sem namreč pričakoval, saj sem imel po vsakem izpitu občutek, da mi je šlo dobro, le glede posameznih malenkosti nisem bil povsem prepričan.

Jernej: Vedel sem, da imam dovolj znanja, zato sem bil prepričan o dobrem rezultatu.

Matura naj bi bila neke vrste zrelostni izpit. Sta jo tudi vidva tako doživljala?

Nejc: Ne vem, če je to dokaz zrelosti, odraslosti …

Jernej: Tudi sam mislim, da ne gre za dokaz zrelosti, ampak bolj za dokaz splošnega znanja in sposobnosti.

Nejc: Je pa res, da je zadnji mesec pred maturo vse odvisno od vsakega posameznika in se mogoče tako pokaže, če si dovolj zrel, da se zavedaš, kako pomembno je to, in si se pripravljen za to tudi potruditi.

Jernej: Se strinjam, čeprav priznam, da sam nisem veliko dela vložil v priprave na maturo niti zadnji mesec.

Kaj pa je vajin nasvet maturantom, ki bodo v prihodnjih letih na vajinem mestu?

Nejc: Treba je delati sproti vsa štiri leta, saj potem na koncu ni toliko dela, samo ponoviš, kar že znaš.

Jernej: Res je, to je test štirih let, ne zadnjega meseca, tako da bo najin nasvet prišel bolj prav tistim, ki se šele vpisujejo v gimnazijo, ne pa toliko maturantom v prihodnjem šolskem letu.

Kaj vama je poleg znanja dala gimnazija?

Jernej: Spoznal sem veliko dobrih prijateljev, s katerimi bomo zagotovo še naprej ostali v stiku.

Nejc: Enako – veliko dobrih prijateljev, dobri profesorji pa so mi dali veselje do znanja.

Mnogi poudarjajo, da je v gimnazijskih programih še vedno veliko balasta. Se strinjata?

Nejc: Po mojem mnenju je gimnazija zadnja stopnja, na kateri lahko pridobiš neko splošno znanje, tako da s tega vidika ni veliko balasta. Gimnazija se mi zdi primerna ravno za tiste, ki jih zanimajo vsa področja oziroma želijo usvojiti čim več znanja. Ravno v tem vidim smisel gimnazije.

Jernej: Jaz bi raje še kaj dodal – recimo znanje računalništva in ekonomije. Glede tega, kaj bi bilo treba črtati iz gimnazijskega programa, se pa ne bi mogel odločiti.

Oba sta se ob šoli posvečala tudi glasbi ...

Jernej: Pri desetih letih sem se odločil, da želim igrati klavir. Imel sem zasebnega učitelja, a sem vzporedno opravljal izpite v glasbeni šoli, tako da imam končano osnovno glasbeno šolo. Še vedno se zelo rad usedem za klavir in igram.

Nejc: V Glasbeni šoli Kranj sem se učil igranja kitare, igral v orkestru in pel v zboru, v zadnjem času pa imam pri Janezu Hostniku še ure solo petja.

Ta čas preživljata svoje najdaljše počitnice. Jernej, za vas vem, da jih boste izkoristili za trimesečno prostovoljno služenje vojaškega roka. Kako diamantni maturant pristane v vojski?

Za to je veliko razlogov, tudi povsem osebnih. Že dolgo namreč nisem bil pred takim izzivom, tu je res treba vložiti veliko truda, da prideš do rezultatov. Za mano sta že dobra dva tedna služenja vojaškega roka in mi je zelo všeč, saj med nami vladajo res iskreni odnosi – skupaj smo 24 ur na dan, vedno se pomaga vsem, nikogar se ne pusti zadaj.

Nejc, vi pa ste del počitnic baje že preživeli na kolesu?

Dva dni sem kolesaril do Metlike oziroma sem polovico poti opravil z vlakom, polovico pa s kolesom. Tam sem dva dni preživel s prijatelji, ki so pri tabornikih in so imeli tam tabor, čeprav sam nisem tabornik.

Kako pa boste preživeli preostanek počitnic?

Na izletih v gore, obenem se bom posvetil vsem športom, za katere zaradi treningov košarke med letom nimam časa. Pa kakšne dobre knjige si bom zdaj lahko privoščil. Pa upam, da bom spet več časa lahko posvetil igranju kitare, za katero v zadnjem času nisem imel veliko časa.

V mislih pa sta vsaj malo verjetno tudi že pri prihodnjem študiju. Kam vaju bo vodila študijska pot?

Jernej: Študiral bom računalništvo in matematiko v Ljubljani, pri čemer si program delita Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Fakulteta za matematiko in fiziko. Matematika mi namreč najbolj »leži«, zanima pa me tudi računalništvo in sem se že preskušal v programiranju – to se mi namreč zdi dobra uporaba matematičnega znanja. V tem je prihodnost.

Nejc: Jaz pa bom študiral fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko. Že od osnovne šole dalje je to moj najljubši predmet. To se mi zdi res zanimivo področje, ki ponuja tudi široke možnosti za naprej.

Kako pa kot mlada intelektualca doživljata sedanje razmere v svetu, ki ga pestijo vojne, recesija, podnebne spremembe, begunska problematika …?

Nejc: Imam občutek, da v Sloveniji živimo tako lepo, obenem pa se okrog nas dogajajo grozne stvari. Zato se mi zdi še bolj nerealno, da kar pustimo, da se to dogaja.

Jernej: Najbrž zato, ker gre za globalne probleme, ki na posameznike ne vplivajo neposredno.

Nejc: Če te ne prizadene osebno, ni take motivacije, da bi se boril proti temu.

Mladi so se tudi prek civilno družbenih gibanj aktivno vključili v oblikovanje boljše prihodnosti za vse. Imata občutek, da ste mladi dovolj slišani?

Nejc: Zdi se mi, da naše mnenje je slišano, čeprav se sam za zdaj nisem vključeval v politiko. Lahko grem volit, a se mi zdi, da imam ta čas še premalo izkušenj, da bi lahko presodil, kaj je res najboljše za nas. Verjamem pa, da bom v primeru, da bom končal študij fizike, na tem področju tudi sam po svojih močeh lahko prispeval k boljši prihodnosti.

Jernej: Če si uspešen na nekem področju, zagotovo lahko na ta način največ narediš za korist vseh.

Kakšen je vajin pogled na boljšo prihodnost za vse, kaj bi bilo treba najprej spremeniti?

Nejc: Najprej mi pride na misel to, da bi se res morali posvetiti okolju, ker je s tem vedno več težav – če bomo želeli še naprej živeti na tem planetu, bo treba najti rešitev oziroma omiliti podnebne spremembe.

Jernej: Počasi se bo moral vsak začeti zavedati tudi lastne odgovornosti – vsak mora prispevati svoj delež k rešitvi največjih problemov, ki so res globalni, zato posameznik mogoče ta čas niti ne čuti krivde, ker predstavlja tako majhen del.

Oddajte svoj komentar

Kranj 2°

oblačno
vlažnost: 99 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

4/6

petek

5/7

sobota

2/2

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

IZLETI / Kokrica, 9. december 2022

Pohod po Kokrici

PRIREDITVE / Šenčur, 9. december 2022

Pomoč pri uporabi računalnika in telefona

IZLETI / Kranj, 9. december 2022

Tradicionalni zimski pohod na Vršič

PREDAVANJA / Žiri, 9. december 2022

Grenlandija

RAZSTAVE / Radovljica, 9. december 2022

Pregledna društvena razstava 2022

PRIREDITVE / Preddvor, 9. december 2022

Pero Lovšin – akustični koncert

IZLETI / Kranj, 10. december 2022

V neznano

PRIREDITVE / Selca, 10. december 2022

15. Krekov večer

 

 
 

 

 
 
 

Odprli demenci prijazno točko / 16:26, 8. december

.
Sumim, da so glavni vzrok demence narkoze in protibolečinska sredstva. Mogoče tudi pretres možganov.

V finalu pokala AVK Triglav in Ljubljana Slovan / 12:47, 8. december

, ki je tudi na povratni tekmi v gosteh premagal ekipo Grafist Koper (9 : 6). Kranjčani so v Koper prišli s prednostjo šestih golov (17 : 11...

V finalu pokala AVK Triglav in Ljubljana Slovan / 12:47, 8. december

, ki je tudi na povratni tekmi v gosteh premagal ekipo Grafist Koper (9 : 6). Kranjčani so v Koper prišli s prednostjo šestih golov (17 : 11...

Nova kombi in čoln za gasilce / 14:42, 6. december

Pozitivno je, da vsi župani prepoznavajo delo gasilcev in jim nudijo podporo. Gasilcem pa čestitke za dobro odločitev in nakup. Naj imajo či...

Bolnišnico bo začasno vodila Petra Rupar / 18:07, 5. december

Zdravnikom bi morali prepovedati vodenje bolnišnic. Vodenje bolnišnice je poslovno delovno mesto. Zdravniki so študirali medicino ne ekonomijo.

Poznate vse obrti, ki so nekdaj obstajale v Tržiču? / 09:49, 5. december

Katera je pa najstarejša obrt?

Pusti me! / 09:44, 5. december

Probajte tole:

enkrat sem mojo vprašal, če bo lekadol.
Rekla : ne, saj me ne boli glava.
To je to.