Brez tujih delavcev ne gre

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: / ponedeljek, 25. julij 2022 / 22:25  

Gospodarska zbornica je prejšnji teden organizirala posvet in okroglo mizo na temo zaposlovanja tujcev, na kateri so predstavniki delodajalcev pozvali k hitrejšim in enostavnejšim postopkom pridobivanja delovnih dovoljenj.

Ljubljana – V Sloveniji se podobno kot v številnih drugih državah po Evropi srečujemo s pomanjkanjem delovne sile. Beležimo rekordno visoko zaposlenost aktivnega prebivalstva, na zavodu za zaposlovanje pa je prijavljenih najmanj iskalcev zaposlitve doslej. Ob pomanjkanju domače delovne sile delodajalci vse bolj zaposlujejo tujo.

Brez zaposlovanja ni blaginje

Na vprašanje, zakaj je zaposlovanje tujcev pomembno, je odgovoril glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Kot je dejal, tuji državljani pomembno prispevajo k slovenski gospodarski rasti. V Sloveniji imamo sicer trenutno okoli 910 tisoč delavcev (brez kmetov), približno 15 tisoč jih prihaja iz držav EU, dobrih 90 tisoč pa iz preostalih držav. Največ jih je zaposlenih v gradbeništvu, lani 27 tisoč, v predelovalnih dejavnostih (22 tisoč) ter prometu in skladiščenju (16 tisoč). »Brez zaposlovanja ni gospodarske rasti in rasti blaginje,« je med drugim dejal Ivanc in ob tem dodal, da gospodarska rast ne temelji le na delovni sili, temveč tudi družinah delavcev, zato je pomembna aktivna politika priseljevanja mladih družin iz nam sorodnih okolij.

Kot je uvodoma povedal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Aleš Cantarutti, bo tuja delovna sila pomemben del razvoja slovenskega gospodarstva tudi v prihodnje, zato je nujno, da v okviru obstoječe zakonodaje najdemo rešitve, da bodo postopki čim hitrejši in učinkoviti.

Postopki trajajo predolgo

Svoje izkušnje so predstavili tudi predstavniki treh podjetij, med njimi Katja Raztresen s šenčurskega transportnega podjetja Jurčič & Co. Kot je dejala, so doslej največ zaposlovali delovno silo iz Srbije in Bosne in Hercegovine. »Ko dobimo kader za dejavnost transporta in skladiščenja, ta potrebuje zaposlitev takoj, ne pa čez štiri mesece, kolikor traja postopek pri nas,« je dejala in pozvala k digitalizaciji postopkov, uvedbi sledenja oz. elektronskega preverjanja stanja vloge, predlagala pa je tudi, da bi vsaj za deficitarne poklice uvedli možnost takojšnje zaposlitve delavca, ki bi nato v treh mesecih pridobil ustrezno dokumentacijo.

Dejan Stamenič iz zaposlitvene agencije Adecco je opozoril, da primanjkuje kadra večini gospodarskih panog, tudi visoko izobraženih profilov. Takšne kadre iščejo denimo v podjetju Cosylab. Kot je dejal Janko Burgar, si želijo enostaven in transparenten e-podprt sistem, hkrati pa bi morali izkoristiti tudi delovno silo iz Ukrajine in Rusije, ki zaradi aktualnih razmer trka na vrata Evrope.

Več govornikov je opozorilo, da se tudi balkanski bazen delavcev prazni, zato se delodajalci ozirajo tudi na daljni vzhod. Častni konzul na konzulatu Filipinov Srečko Debelak je kot potencialno možnost omenil filipinsko delovno silo. Filipini namreč z desetimi milijoni delavcev po svetu predstavljajo enega največjih izvoznikov delovne sile. Treba pa je poskrbeti za integracijo tujcev, ki prihajajo k nam. »Pomembno je, da se oziramo k tistim delavcem, ki so bližje naši kulturi,« je dejal in dodal, da je kultura Filipincev blizu evropski.

Rešitve v okviru obstoječe zakonodaje

Na izzive zaposlovanja tujcev so odgovarjali tudi predstavniki petih ministrstev in zavoda za zaposlovanje. Kot je povedal Grega Malec z ministrstva za delo, so sicer zadržani do predloga, da bi tuje delavce lahko zaposlili takoj oz. preden bi jih država lahko ustrezno preverila. Aleksander Vojičić z ministrstva za javno upravo je povedal, da so upravne enote lani dobile relativno velik kadrovski »input«, ki se že kaže tudi pri hitrejših postopkih, čeprav so marsikje kadrovsko še vedno podhranjeni. Sicer pa tehtajo tudi možnosti prerazporeditve dela z bolj obremenjenih na manj obremenjene upravne enote. Čas krade tudi veliko število nepopolnih vlog, česar se zavedajo tudi delodajalci, ki so med drugim pozvali tudi k temu, da bi organizirali več usposabljanj in izobraževanj na to temo.

V razpravi se je izkazalo, da je pristojnost pri odločanju razpršena med veliko število odločevalcev in da bi bilo potrebnega več medresorskega usklajevanja.

K temu je pozval tudi Matevž Frangež z ministrstva za gospodarstvo. »Postopki morajo biti takšni, da bo država dober servis gospodarstvu, saj je tudi današnja razprava pokazala, da ni tako,« je dejal in dodal, da se nagibajo tudi k oblikovanju interventnega zakona, ki bi odgovoril na ključne težave zaposlovalcev, pri tem pa se mora vseh šest resorjev uskladiti, saj podajanje žogice med šestimi različnimi odločevalci ne bo rešilo težav.

Anka Rode z Zavoda za zaposlovanje je poudarila, da je gospodarska klima v državi dobra, tuja delovna sila pa bo nujna tudi v prihodnje. Pri tem pa je opozorila, da so med dejavniki, ki vplivajo na konkurenčno poslovno okolje in privabljanje delovne sile mnogoteri. Med drugim tudi primerno plačilo in ugodni delovni pogoji. Kršitve, o katerih je bilo v zadnjem času veliko govora tudi v javnosti, po njenem sicer niso pogoste, a mečejo slabo luč na celotno gospodarstvo. Zato je treba zagotoviti tudi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakonodaje.