Kako nastanejo fantomski zastoji

Kranj – Poletje je čas daljših potovanj, na katera se večina Slovencev odpravi z avtomobilom. Pri tem se je zagotovo že vsak voznik znašel v situaciji, ko se je med vožnjo po avtocesti v sicer gostem prometu večkrat nepričakovano zaustavil, kmalu zatem pa spet vozil, kot da se ni nič zgodilo. Za nastanek t. i. fantomskih zastojev, ko lahko v samo pol minute obstane tudi sto vozil, pa obstaja povsem preprosta razlaga – krivci smo kar vozniki sami.

»Vzrok za nastanek fantomskih zastojev je ravnanje voznikov. Gre za posledico vožnje na prekratki varnostni razdalji, poznega zmanjševanja hitrosti ob dohitevanju počasnejših vozil in menjave prometnih pasov (prehitevanje), zaradi katere so drugi vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost,« pojasnjujejo na Agenciji za varnost prometa.

Fantomskim zastojem se lahko izognemo z vožnjo na ustrezni varnostni razdalji, poudarjajo: »To pomeni, da morajo vozniki pravočasno prilagajati hitrost vožnje prometnemu toku in spremljati dogajanje prometa tudi daleč pred seboj. Zelo pomembno je tudi, da čim manj vozijo po levem pasu, menjavo prometnih pasov pa izpeljejo brez vpletanja drugih vozil – torej da se ne vrivajo v kolono. Vozniki s takšno vožnjo ogrožajo vse udeležence v prometu. V skrajnem primeru pride v takšnih okoliščinah tudi do naleta vozil.«

Promet na avtocesti bo torej bolj tekoč in varen s pravilno izvedenimi manevri prehitevanja in vračanja na desni prometni pas. Agencija za varnost prometa ob tem poziva voznike, naj se na avtocestah držijo pravila Vozi desno, prehitevaj levo!, saj pri vožnji na avtocesti ne velja prosta izbira prometnih pasov. Pravilna vožnja po avtocesti pomeni, da je prehitevalni oziroma levi prometni pas namenjen prehitevanju, vozni oziroma desni prometni pas pa vožnji. Po desnem pasu je prehitevanje prepovedano.