Pahor odlikoval glasbenike

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 30. junij 2022 / 15:01  

Med petimi prejemniki, ki jih je predsednik države Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge, tudi glasbenik Andrej Šifrer in citrar Miha Dovžan.

Ljubljana – Predsednik države Borut Pahor je na četrtkovi slovesnosti v predsedniški palači izročil državna odlikovanja red za zaslug petim glasbenikom, med katerimi sta dva Gorenjca: 78-letni citrar Miha Dovžan, po rodu iz Tržiča, ter Kranjčan Andrej Šifrer, pevec in avtor številnih uspešnic, ki je letos dopolnil 70 let.

Dovžan citrarski glasbi vtisnil neizbrisno sled

Miha Dovžan je red za zasluge prejel za življenjsko delo in izjemen prispevek k slovenski citrarski umetnosti. "Slovenski citrarski glasbi je vtisnil neizbrisno sled. S citrami je iskal in našel svojo narodno-zabavno vižo z osnovo v ljudski glasbi, ki čuti dušo in seže v srce," so navedli v obrazložitvi. Dovžan se je s citrami spoznal še pred vstopom v šolo. Mladi citrar je z bratom, klarinetistom Ivetom Dovžanom, ustanovil Ansambel Mihe Dovžana, ki je deloval skoraj trideset let. Na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so glasbilom dodali petje, naprej vokalni kvintet Gorenjci iz Naklega, nato se je pridružila Ivanka Kraševec. Leta 1970 so v ansambel povabili še izvrstnega harmonikarja Jožeta Burnika.

Dovžana je na njegovi glasbeni poti najbolj zaznamovala skladba iz filma Cvetje v jeseni, sicer pa je skupaj z bratom napisal več kot 250 avtorskih skladb, ki so jih prepevali kvartet Zvonček, Vokalni kvintet Gorenjci, Jelka Cvetežar, Marta Stare, Meta Malus in drugi. "Zadnja glasbena leta pa je namenil slovenski narodni pesmi, največkrat v izvedbi Joži Kališnik, pevke Ansambla bratov Avsenik, pa tudi Ota Pestnerja in Ivanke Kraševec," so zapisali v obrazložitvi. Odlikovanje je prevzel citrarjev sin, prav tako Miha Dovžan. Navzočim je povedal nekaj anekdot o očetu, ki se spopada z demenco.

Šifrer posnel skoraj dvesto avtorskih skladb

Andreja Šifrerja je Pahor odlikoval za izjemen avtorski prispevek k slovenski popularni glasbi. Na slovensko glasbeno prizorišče je vstopil kot mlad kantavtor sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse od takrat snuje nove pesmi in nastopa, doslej pa je posnel skoraj dvesto avtorskih skladb in objavil več kot dvajset albumov. "Uveljavil se je kot razmišljajoč avtor, ki se v svojih skladbah dotakne različnih problemov. Več njegovih skladb je ponarodelih, v vseh pa kaže zanimanje za čas in človeka ter tako ostaja svež in prepričljiv tudi za nove poslušalce," so navedli v utemeljitvi. Pa tudi, da se je Šifrer že na začetku odločil za lasten glasbeni izraz. Prepričan je, da poet s kitaro lahko govori ne le o lahkotnih in prijetnih rečeh, zato poje tudi o razočaranjih in bridkostih. Za njegovo glasbeno ustvarjanje je značilno iskanje visokih standardov na vseh področjih ustvarjalnosti. "Že za snemanje prve male plošče se je odpravil v London, pozneje pa je, če je le mogel, rad nastopal z znanimi in uveljavljenimi glasbeniki, jih vključeval v svoje pesmi in vabil kot goste na nastope. Še bolj pa se kot stalnica v njegovem avtorskem izrazu kaže želja po bližini in iskrenosti, po tem, da bi si bili ljudje blizu, skupaj, prijatelji. Da bi razumeli, kot pravi v svojem Očenašu, 'da s sovraštvom se ne da pomagati usodi naroda'," so še zapisali.

Pahor je z redom za zasluge odlikoval še Ota Pestnerja za izjemen pečat, ki ga je dal slovenski popularni glasbi, Vlada Kreslina za izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti in Lada Leskovarja za življenjsko delo in izjemen prispevek k slovenski popularni glasbi.