Pridelki žita bodo zaradi suše nižji od pričakovanih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 29. junij 2022 / 12:11  

Na Gorenjskem letos za pridelovanje žit niso bili najbolj ugodni pogoji, pridelki bodo zaradi suše manjši od pričakovanih. »To bodo najbolj občutile govedorejske kmetije, ki bodo morale dokupiti več krme ali pa zmanjšati stalež,« napoveduje Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.

Žabnica – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj je pripravil na Šifrerjevi njivi na žabniškem polju srečanje pridelovalcev ozimnih žit in ogled poskusa z ozimnimi žiti. Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, je predstavila letošnje pogoje pridelovanja ozimnih žit, dr. Rok Mihelič z Biotehniške fakultete v Ljubljani ohranitveno (konzervirajočo) obdelavo tal, predstavniki semenarskih hiš pa sorte v poskusu in aktualno ponudbo semen za strniščno setev za krmo in za podoravanje.

Pridelki nižji vsaj za trideset odstotkov

Po podatkih iz zbirnih vlog letos na gorenjskih poljih raste 1759 hektarjev ozimnih žit, kar je približno toliko kot v preteklih letih. Največ, 930 hektarjev, je ječmena, pšenice je okrog 400 hektarjev, tritikale 390 hektarjev, pire je 30 hektarjev, še devet hektarjev je rži. Pridelovalci so letos zaradi negotovosti, ki jo je glede oskrbe z žiti povzročila vojna v Ukrajini, spomladi posejali nekaj več jare pšenice kot običajno. Kot je dejala Marija Kalan, je vojna povzročila tudi podražitev in pomanjkanje mineralnih gnojil, a kljub temu so pridelovalci večino žit dognojili konec februarja ali v začetku marca. Poleg dragih mineralnih gnojil in visokih cen pogonskih goriv je letos pridelovanje ozimnih žit zaznamovala tudi suša, ki pesti osrednjo Slovenijo in Gorenjsko. Tako je letos od januarja do sredine junija na območju Sorškega polja padlo le 253 milimetrov dežja, dolgoletno povprečje za obdobje od začetka januarja do konca junija pa je 580 milimetrov. »Pomanjkanje padavin je vplivalo na slabše razraščanje žit, kar pomeni manj klasov, manj zrnja in tudi nižji pridelek,« je dejala Marija Kalan in napovedala, da bodo pridelki pri pšenici in tritikali zaradi slabega razraščanja in ponekod tudi že prisilnega zorenja nižji vsaj za 30 odstotkov, ponekod pa še več. Malo bolje kaže ječmenu, vendar bodo tudi pri tej vrsti žita pridelki nižji od pričakovanih oziroma nižji od količin, ki jih za posamezne sorte navajajo semenarji v katalogih.

Manj glivičnih bolezni

Letos je bilo pri žitih zaradi suhega vremena manj težav z glivičnimi boleznimi. V drugi polovici maja so marsikje ugotavljali precej močan napad žitnega strgača, še posebno je bil izrazit pri pšenici, tritikali in piri; na pšenici in tritikali se je pojavila tudi septorija. Zaradi pomanjkanja padavin je bilo zelo težavno drugo dognojevanje žit. »Česanje ozimnih žit v spomladanskem času je bilo zelo koristno, saj je rahljanje in zračenje zgornje plasti zemlje ugodno vplivalo na korenine, da so se lahko bolje razvijale,« je dejala Kalanova in dodala, da so pridelovalci s česanjem odstranili tudi plevel.

Ohranitveno kmetijstvo

Na srečanju so pridelovalcem žit predstavili tudi ohranitveno (konzervirajočo) obdelavo tal, to je obdelavo tal brez klasičnega oranja, ki jo tudi na Gorenjskem že uporabljajo nekatera večja kmetijska podjetja in izjemoma tudi kmetije. Kot je dejal dr. Rok Mihelič, je ohranitvena obdelava tal del ohranitvenega kmetijstva, za katerega je značilno troje. Prvič – pri tovrstni obdelavi pridelovalci mehansko čim manj posegajo v tla, zemlje tudi ne obračajo več naokrog, saj strokovne ugotovitve kažejo, da z intenzivnim poseganjem v tla rušijo strukturo tal in življenjske razmere za organizme v tleh. Drugič – tla morajo biti stalno pokrita z rastlinskimi ostanki, to pomeni, da jih ne zadelajo ali podorjejo. In tretjič – kolobar mora biti zelo zgoščen, pester, tako da so tla čez vse leto zelena oziroma preraščena z rastlinjem.

»Za prehod v ohranitveno kmetijstvo potrebujejo pridelovalci nove stroje, glavni stroj je sejalnica, ki lahko prereže rastlinske ostanke na njivi in seme položi v zemljo. Takšne sejalnice so drage, upam, da bo kmetom pri nakupih s finančnimi podporami pomagala tudi država, smiselno pa je, da jih kupujejo skupinsko – ne samo zaradi porazdelitve stroškov, ampak tudi zato, da skupno razmišljajo, kako prilagoditi obdelavo, gnojenje, zatiranje plevela ...« je dejal Rok Mihelič in dodal, da kmete k ohranitvenemu kmetijstvu spodbuja tudi ekonomika, saj so stroški za nakup strojev precej visoki, potlej pa so nižji. Kmetija potrebuje manj strojev oziroma priključkov, za obdelavo porabi dvakrat do trikrat manj energije in tudi manj časa.

Znanje o tovrstnem kmetovanju se najbolje prenaša na podlagi izkušenj s kmeta na kmeta, sicer pa v Sloveniji deluje tudi združenje za ohranitveno kmetijstvo, ki zdaj združuje šestdeset kmetov iz vse Slovenije, med njimi tudi nekaj iz Gorenjske. »Verjamem, da bo ohranitveno kmetijstvo v prihodnje zaradi dobrih izkušenj postalo glavna smer. V ospredju je ohranjanje kakovosti tal,« pravi dr. Rok Mihelič in dodaja, da so tla zelo odporen sistem. »Zelo počasi se kvarijo, a ko jih enkrat pokvarimo, traja tudi zelo dolgo, da jih izboljšamo«.