Naučil me je smejati se in tudi jokati

Lilijana je pri svojih 65 letih ena najbolj veselih in radoživih oseb, kar jih poznam. Pa do poroke ni bila takšna. Njena mama je v družini naredila vse, kar je le lahko, da je bilo vzdušje zmeraj zelo zamorjeno.

»Na vasi smo veljali za nekakšen zgled. Štirje otroci, dva brata in midve s sestro, smo bili pridni, zmeraj smo nosili čista oblačila, nikoli nismo preklinjali ali počeli neumnosti. V šoli smo blesteli tako po vedenju kot po znanju. Pa ne zato, ker v nas ne bi bilo nič otroške porednosti, takšni smo bili zaradi fizičnega nasilja. Od naših popolnih staršev. Zaradi drugačnosti nismo imeli prijateljev. Veliko smo se družili sami s seboj ter sanjali, kako lepo bo, ko bomo odšli od doma in svobodno zadihali. Spominjam se nekega poletnega večera, ko je mlajša sestra prišla pol ure prepozno domov. Naletela je na zaklenjena vrata, in četudi se je malo kasneje razbesnela nevihta, mama ni dovolila, da bi ji odprli. Bila sem že v prvem letniku srednje šole, ko mi je sošolka ponudila cigareto, pa je, ne vem, zakaj, nisem odklonila. Spontano sem potegnila dim, a ker ob tem nisem čutila čisto nobenega užitka, sem jo vrgla stran. Mama je zavohala cigaretni dim, morala sem odpreti usta, da se je – vsa zgrožena – dodobra prepričala, da sem kadila. Oče je ravno kosilo travo za prašiče, vsa histerična ga je poklicala in mu ukazala, naj me natepe 'kot mačka'. Nekaj časa je začudeno strmel vanjo, a ko je zahtevo ponovila tretjič, je vzel pas in se me lotil. Niti glasu nisem dala iz sebe in to ga je še bolj podžgalo. V nekem trenutku me je izpustil iz rok, tako nesrečno sem padla na tla, da sem si poškodovala komolec. Ne le da so bolečine po več operacijah ostale, po vodi je splavala tudi moja kariera uspešne in obetavne rokometašice. Zanimivo, nikoli nisem bila jezna nanj, vedela sem, da je moral ubogati mamine ukaze. Zlepa ali zgrda!

Za samopomilovanje ob šolskih obveznostih in delu doma ni bilo ne časa ne priložnosti. Želela sem postati profesorica telovadbe, a zaradi poškodovanega komolca je moja svetla prihodnost splavala po vodi. Po maturi sem se zaposlila v lekarni. Delu sem se hitro privadila, morda tudi zato, ker sta bila zdravnika v ambulanti pri predpisovanju zdravil zelo predvidljiva, tiste stranke, ki so prihajale po stvari, ki niso bile na recept, pa prav tako.

Potem sem spoznala Matjaža, ki je, kako ironično, na naši osnovni šoli začel poučevati telovadbo. Če povem po resnici, na začetku sploh nisem bila zaljubljena vanj. Želela sem oditi od doma in se rešiti kontrole, neprijaznega vzdušja, psihičnega nasilja. Naredila sva kompromis: on je privolil, da sem do poroke nedolžna, jaz pa, da se lahko (tudi zato) čim hitreje poročiva.

Doma je bil iz zelo odročnih krajev, bogu za hrbtom. Ker je bil učitelj, ni bilo ravno primerno, da bi se o najini cerkveni poroki preveč govorilo. Odločila sva se za skromen obred v njegovem rojstnem kraju, kar pa moji mami ni bilo všeč.

Že ko sva prvič prišla na predporočni klepet k župniku, ga ni in ni bilo na spregled. Kar naenkrat pa se je izza vogala župnišča prikazal malo starejši možak, ki naju je povabil, naj greva z njim v hlev, ker bo krava vsak čas povrgla, pa je ne more pustiti same. Po moje sem odprtih ust zijala vanj, tako sem bila presenečena! Naš župnik je bil zelo urejen, pravi gospod, tukaj pa sem naletela na enega, ki mu ne bi nikoli prisodila, da kdaj stoji pred oltarjem in daruje mašo. Pogovora v hlevu ne bom nikoli pozabila. Kakšnih konkretnih stvari nismo imeli na jeziku, župnik je bolj ali manj govoril o naravi in kako se ji mora človek prilagajati, jo poslušati, razumeti in spoštovati. 'Če fant in punca ne čutita nobene želje po objemu, potem je bolje, da se ne poročita!' je dejal in naju pomenljivo pogledal. Kaj točno so njegove besede pomenile, si nisem predstavljala, vedela pa sem, da bi mamo kap, če bi jih slišala. Poslovila sva se šele enkrat okoli polnoči. Telička, ki je ležal v slami, je župnik tako nežno božal, da so mi prišle solze v oči.

Potem je prišel težko pričakovan dan. Do Matjaževe vasi smo se zapeljali z avtobusom, tam pa smo potem posedli na vozove, ki so bili okrašeni s cvetjem. Tast mi je povedal, da bomo morali malo počakati, ker je župnik še v senožeti in kosi. Mama se je začela razburjati, a jo je tašča, sicer s težavo, kmalu umirila. Posedli smo pod lipo, ki je rasla na obnovljenem in lepo urejenem dvorišču, kozarec in steklenica vina pa sta začela krožiti med svati. Končno smo zaslišali traktor, župnik je dvignil klobuk v pozdrav, za dobrih pet minut izginil v 'farovžu', in se vrnil v pravemu oblačilu. 'Gremo v cerkev, čas je za poroko!' je vzkliknil in zavriskal. Njegova pridiga je bila zelo posebna: veliko je govoril o dobri volji; pa o tem, da se morata zakonca pogovarjati, objemati, si podarjati nasmehe že za dobro jutro. Položil nama je na srce, da lahko moliva kjerkoli, tudi v naravi, na Triglavu ali pa na vrtu, medtem ko okopavava krompir. Molitev ni žebranje, to so svetle in čiste misli, ki prihajajo naravnost iz duše. Ljubezen se kaže z dejanji, ne s puhlimi besedami. Solze so mi tekle po licih, ko sem ga poslušala.

Ko je bilo obreda konec, je kar sam privalil iz veže sodček z vinom. Potem sva z Matjažem zaplesala, nakar so nama sledili še drugi. Moram povedati, da je kasneje krstil najina otroka, pri njem sem bila na pogovorih, kadar mi je bilo težko. Zaradi psihičnega nasilja, ki sem ga bila deležna v otroštvu, sem imela sama s seboj in tudi s spolnostjo veliko težav. Za nekaj časa je vzel k sebi tudi mojega brata, ki je pod težo bremen obupal in si hotel vzeti življenje. Pomagal mu je, da se je spet postavil na noge.

Župnika že dolgo ni več med živimi. Velikokrat se spomnim nanj in se sprašujem, kaj bi se zgodilo z menoj, če mi ne bi nudil opore. S preprostimi besedami me je naučil živeti, se smejati, se v življenju spopasti z dobrim in tudi s slabim. Takšne duhovnike, verjemite, bi še danes zelo potrebovali.«

(Konec)

Oddaj svoj komentar

Kranj 2°

oblačno
vlažnost: 94 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

2/4

petek

3/6

sobota

4/14

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Naklo, 8. marec 2024

Celostna podpora kmetom

RAZSTAVE / Radovljica, 8. marec 2024

Mesec žensk in Škofjeloški pasijon

GLEDALIŠČE / Kokrica, 8. marec 2024

Minister, ljubica in truplo

RAZSTAVE / Koroška Bela, 8. marec 2024

Fotografska razstava Okna

IZLETI / Kokrica, 8. marec 2024

Pohod v Preddvor

PREDAVANJA / Kranj, 8. marec 2024

O vlogi materinstva in očetovstva

IZLETI / Kranj, 9. marec 2024

Osp–Kastelec–Socerb–Osp

OBVESTILA / Begunje, 9. marec 2024

Občini zbor DU Begunje

 

 
 

 

 
 
 

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.

Prihranek bo kaplja v morje / 18:27, 3. marec

Neumnost, ki se dela. Politiki, če že odločajo o življenju ljudi, bi morali iti ljudem nasproti, ne pa jih vedno bolj ogrožati. Na funkcijah...

Majdičev mlin ogroža okolico / 15:36, 1. marec

Imamo pa res smolo s temi podrtijami. Ravno dobro odpravijo eno, bivši 'Hotel Jelen', že se ne da urediti tale podrtija. Da bi jo saj podrli...

Že prvi večer je bil razprodan / 18:55, 29. februar

Ali bo kdaj in kje ponovitev?