Z gora rešujejo že sto let

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. junij 2022 / 15:54  

Člani Društva Gorska reševalna služba Kamnik so stoletnico delovanja pred dnevi zaznamovali s slavnostno akademijo in umetniško prireditvijo z naslovom Želja pomagati.

Kamnik – V letošnjem letu praznujemo 110-letnico gorske reševalne službe na slovenskih tleh, ki se je začela z ustanovitvijo prve rešilne postaje v Kranjski Gori 16. junija 1912. Desetletje kasneje se je uradno začelo reševanje tudi na Kamniškem, že precej pred tem pa so že reševali domačini, lovci, gozdarji, oskrbniki in drugi izkušeni »gorjani«. Prva turistična nesreča se je zgodila leta 1895 v Planjavi in vedno večji obisk gora in posledično nesreče so pokazale, kako nujno je čim prej poskrbeti za organizirano reševanje. Na pobudo Slovenskega planinskega društva je bila leta 1922 v Stahovici ustanovljena reševalna postaja, prvi reševalci pa so bili štirje bratje – France, Tone, Peter in Lojze Erjavšek iz Kamniške Bistrice, ki so okoliške gore zelo dobro poznali. Postaja je sodila pod okrilje Kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva, njen načelnik pa je postal Maks Koželj, ki je reševanja tudi organiziral.

Sto let kasneje je reševanje z gora po zaslugi telefonov, sodobne tehnike, opreme, helikopterjev in zelo dobro usposobljenih reševalcev neprimerno drugačno, kot v začetkih, a narava dela se ni spremenila – gorski reševalec še vedno vstane od kosila ali sredi noči in odide reševat neznane ljudi. Vodi ga ista sila – želja pomagati.

Sto metrov vrvi za sto let

»Ste posebni ljudje v najžlahtnejšem smislu z velikim srcem in predvsem čutom za soljudi v stiski. Vaš prispevek v družbi za neposredno varnost ljudi je neprecenljiv in spoštovan. Posebej je treba poudariti dejstvo, da člani opravljate svoje človekoljubno delo prostovoljno in častno in je za vas značilna zlasti izjemna strokovna usposobljenost, izurjenost in še posebej psihofizična pripravljenost. Nobene besede ne morejo opisati čustev, ki jih doživljajo ponesrečenci, ki ste jih rešili. Reševanje v gorah je tisto, ki določa standarde na tem področju – in ti so izredno visoki. Sodobno reševanje v gorah, podprto z zrakoplovi, zahteva nova znanja, dodatna usposabljanja, skratka profesionalnost v vseh pogledih. Vi taka znanja in usposobljenost imate in so rezultat stoletnih izkušenj reševanja v gorah,« jih je na slavnostni akademiji v Domu kulture Kamnik nagovoril mag. Stanislav Lotrič, namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, in zagotovil, da država standardov, ki določajo varno delo reševalcev, ne bo zniževala in bo njihovo delo še naprej finančno podpirala.

Dr. Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, je pohvalil lokalno okolje, ki je gorskim reševalcem v Kamniku še posebej naklonjeno, svojim kamniškim kolegom pa je ob jubileju čestital s simboličnim darilom – sto metri plezalne vrvi. Svečano plaketo jim je izročil župan Matej Slapar. »Takih plemenitih ljudi ni veliko in vi to ste, tvegate svoja življenja, zdravje, vse, da greste pomagat. Skupnost, ki ima take posameznike, je lahko le ponosna nanje in to se v Kamniku dogaja že sto let. To ni samoumevno,« je povedal in zatrdil, da bo občina naredila vse, da bi dokončali ureditev svojih prostorov.

Ob jubileju je spregovoril tudi predsednik Društva GRS Kamnik Srečo Podbevšek. »Od prvih začetkov reševanja, ko je bilo osnova mukotrpno in fizično izčrpavajoče ter nevarno spravljanje ponesrečencev do doline, kamor je lahko prišel pomagat zdravnik, se je postaja razvila do današnjega stanja, ko moderen stroj pripelje medicino k ponesrečencu in je ponesrečenec lahko prej v bolnici, kakor reševalec peš v dolini pri avtomobilu, pa če še tako hitro teče. Gore pa ostajajo take kot nekoč. Lepe, a še vedno mnogokrat nevarne, nepredvidljive, morda celo z manj ledu pozimi, pa na drugi strani z drugačnimi, novimi pastmi. Ponesrečenci pričakujejo hitre odzivne čase in vedno višji nivo reševanja ne glede na okoliščine. Še posebej zdaj, ko mobilni telefoni sicer zelo pomagajo pri določanju lokacije ponesrečenega in o dejanskem stanju na terenu. To pa seveda ne spremeni dejstva, da se intervencija takrat šele zares začne, saj je treba poškodovanca oskrbeti in transportirati v dolino v zdravstveno oskrbo. Veseli nas, da ljudje spoznavajo naše delo in nas podpirajo pri naših prizadevanjih. Zato verjamemo v nadaljnjo prihodnost društva, tako kakor so naši prvi gorski reševalci verjeli, da delajo prav,« je poudaril in napovedal, da bodo društvene prostore na območju nekdanje smodnišnice uredili v center, namenjen vsem, ki bi se želeli varneje pridružiti uživanju naravnih lepot.

Kamniški gorski reševalci so bili na jubilejni prireditvi, ki jo je zasnovala in povezovala Mojca Volkar Trobevšek tudi umetniško navdahnjeni, saj so zaigrali nekaj dramskih prizorov, prebrali in ob okrogli mizi povedali nekaj svojih zgodb, še več pa jih bodo zapisali v zbornik, ki bo izšel predvidoma septembra.