Festival Sosedje

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 22. junij 2022 / 08:22  

Slovenija je letos gostila Mednarodni folklorni festival Sosedje 2022, ki ga je organizirala Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije z lokalnimi skupnostmi in skupinami.

Pred 52 leti so se v francoskem Confolensu sestali zastopniki desetih evropskih držav z namenom osnovati mednarodno folklorno organizacijo, ki bi z organiziranimi festivali ohranjala in širila tradicionalne oblike različnih ljudskih kultur. Tako se je rodila mednarodna zveza organizacij folklornih festivalov in ljudske umetnosti CIOFF, v katero je danes včlanjenih 110 nacionalnih sekcij z več kot 250 mednarodnimi folklornimi festivali in akreditacijo pri Unescu. Med njimi je tudi Slovenija, ki je od leta 2005 dalje sodelovala v srečanju sosedskih držav s Hrvaško, Italijo in Avstrijo. Festival je bil prvotno znan pod imenom Festival Alpe-Adria, lani pa so se organizatorji dogovorili, da pritegnejo k sodelovanju tudi Madžarsko in ga preimenujejo v festival Sosedje. Organizacijo prireditve zagotavlja vsako leto druga od sodelujočih držav. Letos je ta čast doletela slovensko nacionalno sekcijo CIOFF s predsednico Janjo Ravnikar.

Na festivalu so sodelovali ljudski plesalci iz Hrvaške, Italije in Avstrije. Predstavili so se v Šenčurju, kjer so se pridružili člani Folklornega društva Šenčur, na Bledu in v Bohinju, kjer so sodelovali člani KUD Triglav Srednja vas in Kulturnega društva Bohinj. Madžarska letos ni mogla poslati svojega zastopnika zaradi državnih obveznosti.

Gostje iz Italije so bili člani goriške folklorne skupine Santa Gorizia, ki je bila ustanovljena leta 1928. Posvetila se je ohranjanju furlanskih ljudskih plesov in nastopa v originalnih nošah iz 19. stoletja. V Šenčurju so prikazali plese furlana, siet pas in roseana. Iz Avstrije je prišla celovška skupina Lindwurm, ki je bila ustanovljena leta 1953. Njihovi plesalci so prikazali, kako dvorijo dekletom svojih sanj, ki pozorno ocenjujejo plesne spretnosti svojih partnerjev. Na koncu plesalci želijo ugajati svojim izvoljenkam z znamenitim plesom schuhplattler. Člani hrvaškega folklornega ansambla Osijek 1862 so predstavili njihovo Baranjsko svatbo, ki predstavlja obilje narodnih običajev, povezanih s petjem in plesom. Uvodnemu petju deklet je sledil niz veselih svatovskih plesov, kot so kolovodžo, ranče, sitne bole in jabučice. Ples in petje je spremljal tamburaški orkester folklorne skupine.

V prvi polovici 19. stoletja je bil v zahodni Evropi zelo priljubljen ples šotiš, ki se je pojavljal v različnih oblikah. Zaradi značilnih potrkov in ploskov so ga na Kranjskem imenovali tudi potowčka. Posamezne variante se med seboj razlikujejo v ritmu ploskanja, a tudi v korakih polke in obratih. Plese je v domačem kraju predstavila skupina Folklornega društva Šenčur.