Od nekdaj navezan na Mengeš

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. junij 2022 / 08:14  

Pogovarjali smo se z Janezom Perom, enim najbolj prepoznavnih obrazov občine Mengeš, ki je svoj pečat pustil tako na glasbenem kot tudi na širšem družbenem področju. Pred nedavnim je prejel tudi naziv častnega občana.

Življenje in delo Janeza Pera bi težko strnili v en kratek članek. Verjetno ni Mengšana, ki ga ne bi poznal, njegovo delovanje pa pravzaprav še precej presega občinske in tudi državne meje. V prvi vrsti je glasbenik, dolgoletni član Alpskega kvinteta, Mengeške godbe in še več drugih sestavov oziroma ansamblov, gasilec, kmetovalec, politik, nekdanji župan, družbeni delavec in še bi lahko naštevali.

Za zasluge in dolgoletno udejstvovanje v družbenem življenju v občini so mu konec maja ob občinskem prazniku podelili naziv častnega občana, s čimer se je pridružil šestim Mengšanom, ki so doslej prejeli to najvišje občinsko priznanje.

V daljši obrazložitvi nagrade smo lahko slišali, da je že več kot šestdeset let dejaven član Mengeške godbe, v kateri vodi tudi sekcijo veteranov, že več kot petdeset let pa je tudi član Alpskega kvinteta, s katerim je glas o Sloveniji in svojem rojstnem kraju Mengšu ponesel tudi v tujino.

Na glasbenem področju je prejel številna odlikovanja in priznanja, a kot pravi, mu največ pomeni prva zlata plošča, ki jo je prejel z Alpskim kvintetom. "Čeprav jih je kasneje sledilo še kar nekaj, mi ta pomeni največ. Ko smo nato igrali pred polno dvorano v avstrijskem Beljaku, so mi skorajda solze pritekle od ganjenosti," pravi Janez Per.

Ko ga povprašam o današnjem položaju narodno-zabavne glasbe pri nas, je odgovor jasen: "Slovenci smo na tem področju dali nekatere vrhunske glasbenike in ansamble, čeprav se te glasbe danes nekateri pri nas celo sramujejo. A glasbo Avsenikov ali Alpskega kvinteta še danes v tujini igrajo tudi mnogi akademsko izobraženi glasbeniki. Prav pred kratkim so me obiskali člani ansambla iz Tokia, ki izvaja tudi našo muziko."

Čeprav je najbolj znan po svojem glasbenem udejstvovanju in se ima tudi sam v prvi vrsti za glasbenika, pa je pečat pustil tudi na drugih področjih. Bil je prvi župan Občine Mengeš. V politiko ga je zaneslo že v mladih letih, ko je deloval v takratni Krajevni skupnosti Mengeš, demokratično vrenje v času slovenskega osamosvajanja pa ga je spodbudilo, da se je priključil takratni Slovenski kmečki zvezi. En mandat je bil kot poslanec Slovenske ljudske stranke tudi v parlamentu.

Med uspehi na družbenem področju si za največjega šteje ustanovitev samostojne Občine Mengeš. "Doma smo imeli kovačijo, v kateri so se pogosto oglašali okoliški kmetje in takrat sem še kot otrok večkrat poslušal, kako so bili razočarani nad tem, da je Mengeš spadal pod domžalsko občino. Mnogo let kasneje, ko se je ponudila priložnost, sem dal pobudo za samostojno Občino Mengeš in nato sodeloval pri njenem ustanavljanju," pojasnjuje sogovornik, ki pa ni bil le pobudnik za ustanovitev občine, temveč je v življenje obudil tudi več prireditev, brez katerih si danes težko predstavljamo življenje v Mengšu. Bil je eden od pobudnikov oživljenja Mihaelovega sejma in eden od pobudnikov in snovalcev prireditve Pod mengeško marelo, ki ima pri nas najdaljši staž med narodno-zabavnimi prireditvami.

Kaj ga je spodbujalo k tako aktivnemu udejstvovanju? "Sem Mengšan, rojen v domači hiši, poznam ljudi in kraje. Od nekdaj sem bil navezan na kraj, na godbo, gasilce in druga društva in sem želel biti dejaven, nikoli nisem znal reči ne – in če me je kdo za kaj prosil, sem vedno želel narediti najbolje, kar sem lahko," pravi in pomenljivo pristavi: "Malo sem pa še lokalpatriot."

V prihodnje si želi nadaljnjega razvoja občine na vseh področjih, tako na infrastrukturnem in gospodarskem kot tudi na kulturnem in društvenem. A ob tem dodaja: "Za to pa je treba imeti vizijo razvoja, pa tudi občani se morajo čim bolj vključevati v družbeno življenje."