Jean je postal »vod an«

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Prosti čas / sreda, 15. junij 2022 / 07:22  

V Galeriji Atrij v Tržiču je na ogled razstava grafik in slik slovenskega rojaka Vladimirja Kavčiča (1921–2006), ki je svoj življenjski vek preživel v Franciji in kot umetnik postal Jean Vodaine. Gostuje Tolminski muzej, ki hrani bogato zbirko njegovih del.

Tržič – Zapis v naslovu zahteva razlago. Vladimir Kavčič je bil rojen v Čiginju na Tolminskem, kot trileten otrok pa se je s svojo družino zaradi ekonomskih in političnih razlogov (očeta so silili, naj se pridruži fašistični stranki, če želi obdržati čevljarsko delavnico) preselil v Francijo. Želja njegove mame je bila, naj v tujem svetu postane nekdo. V tolminskem narečju njeni izjavi sledimo od »vod an« do »bad adn«, kar pomeni bodi eden, bodi nekdo. Vladimir je leta 1947 svojo prvo pesniško zbirko podpisal z umetniškim imenom Jean Vodaine, in odtlej naprej je počasi in vztrajno postajal »vod an« – nekdo.

Na razstavi v Galeriji Atrij se torej srečujemo z likovnimi deli, grafikami in slikami Jeana Vodaina. V Tržiču z njimi gostuje Tolminski muzej, kjer so lani ob stoti obletnici umetnikovega rojstva predstavili večjo razstavo z izborom iz del, ki jih je podaril muzeju. »Daroval nam je kar 136 likovnih del, grafik in plakatov, na katere smo v Tolminu zelo ponosni, zato jih tudi z veseljem predstavljamo v Tržiču,« je povedala direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar, da oba kraja velja povezati tudi, ko gre za Francijo, njih s svojim rojakom, Tržič pa s taboriščniki na Ljubelju in pobratenim francoskim mestom. Direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek ob tem dodaja, da muzeja sodelujeta tudi pri razstavi Čevlji za praznik in vsakdan, ki je ta čas na ogled v Tolminu. Prakso tovrstnih sodelovanj je pozdravil tudi podžupan Nejc Perko, ki je odprl razstavo.

O ustvarjalcu je v daljšem nagovoru spregovorila umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca, tudi avtorica besedila v obsežnem katalogu, ki je izšel ob lanskoletni razstavi. Za aktualno razstavo so izbrali najbolj reprezentativna dela, tako v likovnem kot vsebinskem smislu. »Jean Vodaine je bil vsestranski ustvarjalec, pesnik, tipograf in izdajatelj, ki je v intervjujih vedno poudarjal, da se je vsega, kar je počel v življenju, naučil sam,« je povedala Kovšca. S 14 leti je zaključil le katoliško ljudsko šolo in pozneje opravil mojstrski izpit za čevljarja. Bil je tudi samouk v likovnem ustvarjanju, s katerim se je intenzivneje začel ukvarjati v začetku šestdesetih let z zanimivim razlogom. »Objavljal je literarno revijo Dire (Povedati) in pogosto ni bil zadovoljen z deli, ki so jih za likovno opremo prispevali drugi ustvarjalci, češ bo moral sam poprijeti za delo. Sčasoma je likovna oprema revije prerasla v samostojno grafično snovanje v tehniki linoreza. Izoblikoval je prepoznaven grafični slog z rahlo nazobčanimi linijami in značilnimi pikami oziroma točkami, ki dajejo njegovim delom neko posebno dinamiko,« poudarja likovna kritičarka.

Motive za svoja dela je črpal tako iz lastnega domišljijskega sveta kot tudi iz vsakdanjega življenja, po kvaliteti pa med razstavljenimi deli izstopata zlasti grafiki, dva portreta, podoba matere Marije Mulič in ajdovskega slikarja Vena Pilona. "Vodainovo slikarstvo uvrščamo v krog tistih umetnikov 20. stoletja, ki so bili naklonjeni spontanim izraznim oblikam in so vzore za prehod v abstraktno slikarstvo iskali v umetnosti primitivnih ljudstev. Vodaine je prijateljeval tudi s francoskim slikarjem Jeanom Dubuffetom, ki je ustvarjal v slogu t. i. surove umetnosti oziroma art brut," še dodaja Nataša Kovšca. Izbor del za razstavo, na ogled bo do 23. junija, osem grafik in deset slik, olj oziroma akrilov, je pripravil skrbnik Vodainove zbirke v Tolminskem muzeju kustos Marko Grego.