Dan rodbine Urbančič

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. junij 2022 / 14:56  

Dddr. Mira Delavec Touhami, dr. Jurij Kurillo in dijak Gregor Šitum so pripravili izjemno zanimivo knjigo o preddvorskem delu rodbine Urbančič z naslovom Po poteh rodbine Urbančič: od Preddvora, Gradca, Dunaja do Hollywooda. Ob predstavitvi knjige v parku gradu Turn je prvič po dvajsetih letih v Slovenijo prišla tudi Sibyl Urbancic, potomka preddvorske rodbine, ki živi na Dunaju.

Občina Preddvor ima bogato kulturno dediščino, v kateri zavzemajo zelo pomembno mesto nekdanji graščaki Urbančiči. Navsezadnje je tu živela prva slovenska literatka, pesnica, pravljičarka in skladateljica Josipina Urbančič Turnograjska, hči Janeza Urbančiča, bližnjega prijatelja našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, je zapisala dddr. Mira Delavec Touhami v vabilu na predstavitev knjige Po poteh rodbine Urbančič: od Preddvora, Gradca, Dunaja do Hollywooda, katere urednica in soavtorica je tudi sama. »Iz rodu Josipininega bratranca Alojzija izhaja več zaslužnih potomcev, med katerimi je na prvem mestu zagotovo evropsko znani profesor otologije dr. Viktor Urbantschitsch. Skupaj s svojim očetom prim. dr. Alojzom in sinom psihiatrom Rudolfom predstavljajo pomembne zdravnike naše zgodovine medicine. Viktorjev vnuk Victor Urbancic se je uveljavil predvsem na Islandiji kot glasbenik in skladatelj. Viktorjeva hči Minna se je primožila v ugledno srbsko družino Despić v Sarajevo, kjer je imela izjemno vlogo v tamkajšnjem družabnem življenju. Odmev družine Urbančič pomeni tudi Rudolfov vnuk, današnji hollywoodski igralec Chistopher Waltz, ki je tudi dvakratni dobitnik filmske nagrade oskar.« Z njegovo 96-letno mamo Elisabeth Waltz Urbancic je dddr. Mira Delavec Touhami opravila več intervjujev, ki so objavljeni v omenjeni knjigi. Waltz Urbanciceva je izid knjige sprejela z izjemnim veseljem, podarila v objavo tudi dragoceno fotografsko gradivo, žal pa je pred nekaj meseci preminila. Knjigi je dodan tudi celotni in pregledni rodovnik rodbine Urbančič od 17. do 21. stoletja. Pisana je v slovenskem jeziku, povzetki v njej so še v angleškem in nemškem jeziku. Izdajo so podprli Gorenjski muzej, Občina Preddvor, Zavod za turizem Preddvor in KD Josipine Turnograjske.

Nedavno so Po poteh rodbine Urbančič predstavili na gradu Turn v organizaciji KD Josipine Turnograjske. Dogodek je povezovala dddr. Mira Delavec Touhami, prisluhnili smo uvodnim nagovorom, gostom, v vetru šumeče grajske lipe so skupaj s kitaro, prečno in kljunasto flavto ustvarjale posebno glasbeno vzdušje. Nastopile so Zala Šenk, Eva Tofant in Ema Šavli.

Sibyl Urbancic

Prav posebne pozornosti je bila deležna prisotna potomka preddvorske rodbine, ki živi na Dunaju, Sibyl Urbancic. Je hkrati tudi potomka islandske rodbine Urbančičev. Na dan predstavitve knjige – 4. junija – je praznovala svoj 85. rojstni dan. V Preddvor se je vrnila po dvajsetih letih, z njo pa sta prišla tudi sin Johann Kneihs ter vnukinja Ella Waicseck.

Urbanciceva ne govori slovensko, za kar se je občinstvu opravičila. Ob tem je poudarila, da je oče znal in kadar se je vrnil v Preddvor, je vedno govoril slovensko. Zanimivo pa je, da njen sin pozna kakšno slovensko besedo in jo celo zapiše. Skozi pogovor smo izvedeli, kako je njen oče doživljal Preddvor in kako ga ona.

Sibyl Urbancic je odraščala na Islandiji in šla po očetovih, glasbenih stopinjah. Do leta 2004 je bila zaposlena kot predavateljica na visoki šoli za glasbo na Dunaju. Učila se je tudi metode Feldenkrais in še danes, v tako visoki starosti, nudi različne tečaje pedagogike Feldenkrais.

Prvič je Preddvor obiskala leta 2003. Takrat je oče praznoval stoti rojstni dan in v Preddvoru se je zbrala vsa družina. Potem se v Preddvor ni vračala. Je pa oče veliko razlagal o zgodovini kraja in ga živo opisoval. Ohranilo se je njegovo pismo, kjer je opisana celotna zgodovina preddvorske rodbine. In če odraščaš na Islandiji, kjer takšnih gradov nimajo, se kot potomec neke take veje dejansko počutiš posebno. Njen oče je sicer umrl leta 1958, je pa kot otrok poletja velikokrat preživljal v Preddvoru. In tudi kasneje se je rad vračal.

Prvič smo slišali tudi pesem, ki jo je spisala njena mama Melitta o Preddvoru – v nemškem jeziku in prevedeno v slovenščino. Kdaj točno je pesem nastala, Urbanciceva ne ve, domneva pa, da najverjetneje v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Predvsem pa ji veliko pomeni, da se je lahko prvič srečala s še eno potomko Urbančičev, katerih očeta (Ladislav Dolžan in Victor Urbancic) se zaradi žalostne usode v 60. letih prejšnjega stoletja nista mogla srečati. Tako sta se spoznali Urbanciceva in Marinka Dolžan Šitum sicer tudi Josipinina prapranečakinja. Njen vnuk Gregor Šitum, dijak prvega letnika II. gimnazije Maribor, pa je tudi soavtor knjige Po poteh rodbine Urbančič. K sodelovanju ga je povabila Delavec Touhamijeva.

Ponosen na svoj doprinos

Gregorja Šituma nikoli ni pritegnilo družinsko drevo, dokler ni slišal govora svojega očeta na zlati poroki dedka in babice. V spominu mu je ostal opis skromnega otroštva babice Marinke na Olševku, kjer so nekoč živeli njeni in njegovi predniki, zato je začel družinsko zgodovino intenzivneje preučevati. Ker se zaradi dijaških obveznosti dogodka v Potočah ni mogel udeležiti, je misli, ki jih je zapisal, s prisotnimi delila Marinka Dolžan Šitum. Izjemno ga veseli dejstvo, da je lahko po svojih močeh prispeval k nastanku knjige in je počaščen, da se po njegovih žilah pretaka kri družine Urbančič. V opisu tudi ni skrival navdušenja nad nadarjeno ter za svoj čas nadpovprečno izobraženo in razgledano Josipino Urbančič Turnograjsko, kot se je izrazil.

Pobuda za knjigo v času simpozija

Izvedeli smo še marsikaj zanimivega o že zgoraj naštetih predstavnikih dunajskega rodu Urbančičev, ki ga v knjigi predstavlja še en soavtor – Jurij Kurillo, doktor medicine, specialist pediater. »Sam sem se ukvarjal predvsem z dunajsko vejo, kjer je bilo več pomembnih zdravnikov. Pri raziskavah mi je pomagal tudi sin Andrej, ki je sociolog in zgodovinar, zlasti ko sem pregledoval podatke iz različnih dunajskih in drugih avstrijskih časopisov tistega časa, ki so kar veliko pisali o teh, bi rekel, članih družine.« Kurillo je omenil tudi njihova prijateljevanja s Sigmundom Freudom; razbrali smo, da je Urbančičeve spremljala predanost in ljubezen do glasbe; postregel je tudi s kakšnim prav posebnim detajlom iz njihovega življenja. Tako je omenil, kako je otologa Viktorja cesar povzdignil v plemiški stan, a sam odločbe o tem ni nikoli dvignil. Jo je pa njegov sin Rudolf Urbantschitsch in se preimenoval v von Urban. »O njem bi se dalo veliko povedati. Bil je izjemno dober psihoanalitik. Pred začetkom vojne se je preselil v Kalifornijo in deloval na področju seksologije, ki je bila Američanom takrat in jim je še danes zelo blizu.« Pa še kakšno zanimivost smo izvedeli.

Dr. Kurillovo je v knjigi napisal tudi poglavje Evropska medicina med dvema stoletjema.

Na Turn se vrača Turnograjska

Povezave rodbine Urbančič segajo od Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine pa vse do Združenih držav Amerike. Poznavanje rodbine je zelo pomembno tudi za poznavanje zgodovine gradu Dvor, saj so bili Urbančičevi več kot sto let tudi lastniki gradu Dvor v Preddvoru, kamor je v času romantike zahajala smetana slovenske meščanske družbe.

Mimogrede smo izvedeli še, da konec letošnjega avgusta načrtujejo ponovno odprtje prenovljene spominske sobe Josipine Urbančič Turnograjske na gradu Turn, poleti pa bodo od njene smrti prvič ugledala luč sveta njena zbrana klavirska dela. Pobuda za nastanek knjige pa se je rodila na mednarodnem simpoziju ob 185. obletnici rojstva Josipine Urbančič Turnograjske leta 2018 in dr. Kurillo je bil vesel, da je dddr. Delavec Touhamijeva na to pobudo pristala.