Emmmanje

Kategorija: Pisma bralcev / sreda, 1. junij 2022 / 16:45  

To besedo boste zaman iskali v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, niti v glosárju je ni. Zakaj emmmanje? Kaj naj bi to sploh bilo?

Vsi govorci, poklicni ali amaterski, imajo pri nastopanju določene govorne napake ali težave. V želji, da bi bil govor povezan in tekoč, podzavestno uporabljajo t. i. mašila, ki niso povezana z esenco govora. Rezultat takšnega govora je zmeda in nerazumljivost. Vsi, od najmlajših v vrtcu in šolarjev do odraslih, tudi akademsko izobraženih in politikov, uporabljajo mašila. Najbolj udomačeno in mučno mašilo je emmm, tudi ommm, sledijo: pač, v bistvu, okej, ajde, čau …, da o sklanjanju sploh ne govorimo. Tako se mi je mimogrede vsilil nov termin – emmmanje. V volilnem letu sta v slovenskih medijih največkrat izgovorjeni besedi, žal – pulitika in vulitve (sic!).

Za konec. V Sloveniji ni malo dobro plačanih govorcev, ki zapolnjujejo svoje govorance s številnimi mašili. Eden redkih, ki tega ne počne, je slepi genij ddr. Evgen Bavčar, ki že vrsto leti živi med Francozi v Parizu. Namreč: čistost slovenskega jezika mora imeti prednost pred (preveč) svobodnim uličnim izražanjem.

Edvard Erzetič, Škofja Loka