Vse pogostejše pojavljanje zveri v alpskem območju otežuje planinsko pašo.

V skrbeh zaradi zveri

Paša se bo kmalu začela tudi na planinskih pašnikih. Kmetje so zaskrbljeni in v dvomih, ali naj dajo živali na pašo ali ne, saj se upravljanje z zvermi v zadnjem letu ni spremenilo in lahko tudi letos pričakujejo napade na živali.

Zgornje Jezersko – Na pobudo kmetov, ki imajo pri kmetovanju probleme z zvermi, je bil na začetku maja na Zgornjem Jezerskem sestanek, ki so se ga poleg državnega sekretarja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Antona Hareja udeležili predstavniki ministrstva za okolje in prostor in kmetijsko-gozdarske zbornice.

Pri upravljanju zveri kršenje ustave in zakonov

Stane Bergant iz Kokre, ki je na svoji kmetiji že tudi občutil posledice napada zveri, je opozoril, da gre v Sloveniji pri upravljanju z zvermi za kršenje ustave in nekaterih zakonov. Enainsedemdeseti člen ustave določa, da država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih, 68. člen zakona o živinoreji pa pravi, da so avtohtone pasme, med katere sodijo tudi ovce jezersko-solčavske pasme in cikasto govedo, pod posebnim varstvom države. Bergant je prepričan, da bi že na podlagi ustave in zakonov lahko zaščitili kmete na alpskem območju pred posledicami napadov zveri. Spomnil je tudi na peticijo, ki jo je za zmanjšanje števila divjadi in zveri podpisalo 54 nevladnih kmetijskiih organizacij in jo je Bergant v njihovem imenu predstavil tudi trem odborom evropskega parlamenta.

Rešitev: uplenitev ali odselitev medvedov

Da je bil sestanek na Šenkovi turistični kmetiji, ni bilo naključje. Gostiteljica Polona Virnik Karničar je povedala, da imajo okrog kmetije premalo površin za pašo ovc in da je planinska paša edina rešitev, še posebej zato, ker morajo kot turistična kmetija polovico surovin za hrano gostom pridelati doma. Ker se jim število turistov povečuje, naraščajo tudi potrebe po večji količini hrane, torej tudi po nadaljnji reji ovc. Ovce pasejo na visokogorski planini pod Golim vrhom, a zadnjih pet let jih med pašo napada medved. Pri zadnjem napadu lani poleti jih je pokončal štirinajst. »Po napadu je nemogoče v treh dneh prešteti ovce in ugotoviti izgube, dejansko izgubo lahko ugotovimo šele jeseni, ko jih priženemo domov,« je dejala Virnik Karničarjeva in dodala: »Rešitev za planinsko pašo bi bila odstranitev medveda – uplenitev ali odselitev.«

»Zveri se širijo, kmetov pa nihče ne sliši«

»Takšnih 'Virnikov' je v Sloveniji še veliko. Počutimo se prizadete, zveri se širijo, nas, kmetov, pa nihče ne sliši. Pristojni poblema ne rešujejo, ampak ga samo prelagajo, visokogorsko kmetijstvo pa počasi, na obroke, umira,« je dejal Janez Smrtnik, gospodar na Kovkovi kmetiji na Spodnjem Jezerskem in predsednik Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme, in poudaril: »Število zveri bo treba občutno zmanjšati in določiti režim upravljanja. Ograjevanje planin in druge rešitve, ki nam jih ponujajo rejcem, niso izvedljive ali so zelo drage, pa tudi sicer ograjevanje planin nima tradicije.«

Alpsko območje naj bo brez zveri

Na Solčavskem se je medved nekdaj pojavljal na vsakih trideset let, zdaj se napadi medveda na pašne živali vrstijo vsako leto, je povedal kmet in lovec Klemen Matk iz Logarske doline, ki se zavzema za to, da bi medvede ohranjali na Kočevskem, medtem ko bi tradicionalna živinorejska območja morala dobiti status območij brez zveri. Upa, da bodo rejci iz držav alpskega območja, ki imajo podobne probleme z zvermi, pri reševanju problema nastopili enotno in da jih bo pri tem podprla tudi stroka.

Ograjevanje planin ni rešitev problema

Gregor Mlakar - Sva­tnšk s Klemenčevega kmetuje v težkih pogojih, redi petdeset odraslih ovc jezersko-solčavske pasme in petdeset glav cikastega goveda, živino pase na Veliki planini. Kot je dejal, se zadnjih deset let na njihovem območju medved pojavlja stalno, jagnjeta napadajo krokarji, pojavil se je tudi volk oziroma volk, križan s psom. Ograjevanje planin ni rešitev, prav tako ne vsakodnevno zapiranje živine v hleve. Hlevi so namreč prenizki, pri govedu se zato pojavljajo pljučnice in šepavost. Živali, ki jih plašijo zveri, tudi ne ostajajo breje.

Predlagajo poseben režim za avtohtone živali

Andrej Andoljšek, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, je ugotavljal, da je številčnost nekaterih avtohtonih pasem živali že manjše od števila zveri, zato v zbornici predlagajo, da bi za izredni odstrel zveri, ki napadajo ogrožene avtohtone živali, uvedli enak režim kot v primeru, ko zveri ogrožajo varnost ljudi; takrat je odstrel možen že na podlagi ustne odločbe. Pri reševanju problematike zveri pričakujejo od kmetijskega ministrstva bolj intenzivno zagovarjanje interesov kmetijstva.

Državni sekretar Anton Harej je ugotavljal, da v državi dopuščamo širjenje zveri proti severu države, hkrati pa nimamo odgovora na vprašanje, kako na tem območju ob že tako težkih pogojih kmetovanja ohranjati visokogorsko pašništvo in kmetije. Zapiranje živali v obore in ograjevanje pašnikov po njegovem mnenju ni rešitev.

Posodobili bodo odškodninski sistem

Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za okolje in prostor, je dejala, da bo dolgoročne rešitve glede upravljanja velikih zveri na alpskem območju treba sprejeti na ravni Evropske unije, s kratkoročnimi rešitvami pa skušajo na ministrstvu izboljšati obstoječi sistem upravljanja. Napovedala je, da bodo v kratkem posodobili odškodninski sistem, dober pa se ji zdi tudi predlog kmetijsko-gozdarske zbornice, ki v primeru napada velikih zveri na ogrožene avtohtone domače živali predlaga skrajšan postopek za odvzem zveri iz narave.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

pretežno jasno
vlažnost: 82 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

12/24

torek

10/28

sreda

13/29

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

RAZSTAVE / Radovljica, 1. julij 2022

Monologi 1969–2019

PREDAVANJA / Visoko, 1. julij 2022

Franja Tavčar osebno

IZLETI / Kranj, 2. julij 2022

Iz Lepene do Krnskega jezera

PRIREDITVE / Bistrica pri Tržiču, 2. julij 2022

Sladoledni dan v Bistrici

PRIREDITVE / Šenčur, 2. julij 2022

Srečanje godb v Šenčurju

PREDAVANJA / Gorenjska, 2. julij 2022

O pisatelju Orhanu Pamuku

GLASBA / Vrba, 2. julij 2022

Prešerna noč z Aleksandrom Mežkom

IZLETI / Cerklje, 5. julij 2022

Izlet na Krvavec

 

 
 

 

 
 
 

Slavnostno odprli kolesarsko stezo / 12:52, 1. julij

Mega projekt. 2km kolesarske steze. Ni kaj. Skromnost je lepa čednost.

Tudi v Radovljici višje cene za pomoč na domu / 21:15, 30. junij

Bo kdaj na Bledu za Blejce kakšen dom starejših občanov? A so tam samo za draga stanovanja .... ? Pa Občini Gorje, Bohn tudi brez ! Namreč,...

Participativni proračun ostaja / 19:08, 30. junij

Kako je z zakloniščem v Gradnikovi? Namreč, ga ni več. Tam je lep blok, z lepimi novimi stanovanji ? Se je to res lahko zgodilo? Ali v zemlj...

O izzivih, ki so pred nami / 16:40, 30. junij

V naši državi sami ustvarimo 85% elektrike, 15% pa jo uvozimo, zato ni prav nobenega vzroka, da se podraži. Na naše proizvajalce elektrike n...

O izzivih, ki so pred nami / 18:17, 28. junij

Primož: ej Pavle, a si že slišal, da bodo na GEN-I kmalu popravili cenike za elektriko ?

Wojciechowski: ma, sam da ne bodo podražil.

O izzivih, ki so pred nami / 10:52, 28. junij

TEŠ bo še dolgo kuril lignit. Upam, da ga nekoč predelajo na biomaso, kot recimo delajo v Angliji. Verjetnost je majhna, ker bomo gradili na...

Od danes goriva spet dražja / 09:32, 28. junij

Sestra v ambulanti kliče bolnike: "GOLOB, Medved, Čuk, Tič, Volk ?" Eden od pacientov se oglasi: "Sestra, kdaj bomo pa ljudje prišli na vrst...