»Po tečaju imamo vsakič uro plesa, za začetek smo vzeli ukrajinske plese, ki jih vodim v slovenščini. Na ta način se jezik hitreje 'usede' v ušesa,« je dejala učiteljica Irina.

Zahvalili so se po slovensko

Ljudska univerza (LU) Kranj v programu medgeneracijskega sodelovanja organizira brezplačni tečaj učenja slovenščine za ukrajinske begunce, ki so nastanjeni v kranjski občini. »Zelo sem hvaležna Sloveniji, ki nas je sprejela v teh za Ukrajino težkih časih. Začutili smo veliko podporo, sočutje in razumevanje Slovencev. Hvaležna sem za tečaj slovenščine, ki bi ga želeli nadaljevati še intenzivneje,« je povedala Svetlana Ševčenko.

Tečaj, ki se ga udeležuje med petnajst in dvajset ukrajinskih beguncev in poteka v medgeneracijskem centru v Kranju, so začeli osmega aprila. Skupaj načrtujejo deset srečanj po tri šolske ure. »Na LU Kranj so izvedeli, da je v Kranju nastanjena skupina Ukrajincev, večinoma iz Kijeva, Harkova in okolice, nekaj tudi iz Buče, in se je po pomoč pri vključevanju v okolje obrnila na predavateljico LU Kranj. LU Kranj se je hitro odzvala na nove potrebe v lokalnem okolju in brezplačno organizirala tečaj. Udeleženci se želijo čim prej naučiti slovenščine, ker želijo tudi čim prej dobiti službo. Znanje slovenščine pa je za dosti zahtevne poklice, ki jih opravljajo, nujno. Hitro napredujejo, ker je precej besed precej podobnih v obeh jezikih in tudi slovnica ni tako različna. So pa nekatere besede, ki imajo povsem drugačen pomen. Najbolj radikalna beseda je domovina, ki v ukrajinščini pomeni krsta,« je povedala njihova učiteljica slovenščine Irina Stanković, po rodu Ukrajinka, ki je v Sloveniji, kjer si je ustvarila družino, 18 let. Študirala je slovenščino in opravila magistrski študij na ljubljanski univerzi. Sicer pa je plesna učiteljica, poučuje pa, ker govori tudi ukrajinsko.

Slike z ukrajinsko tematiko

»Zelo sem hvaležna Sloveniji, ki nas je sprejela v teh za Ukrajino težkih časih. Začutili smo veliko podporo, sočutje in razumevanje Slovencev. Hvaležna sem za tečaj slovenščine, ki bi ga želeli nadaljevati še intenzivneje, da čim prej usvojimo jezik in začnemo delati, da bomo koristni Sloveniji,« je povedala Svetlana Ševčenko, ki ima kar tri poklice – je inženirka energetike, pravnica in ekonomistka. Delala je v velikem energetskem podjetju. Nazadnje je živela v Irpinju blizu Kijeva, kjer so zaradi vojne veliko pretrpeli. »Tam so se dogajale največje bitke, veliko domov je porušenih.« Svetlani in njeni mami je uspelo oditi iz Irpinja šele s pomočjo prostovoljke, ker humanitarnih koridorjev za umik civilnega prebivalstva že ni bilo. Iz Kijeva sta šli z vlakom do mesta Mukačevo blizu madžarske meje, kjer sta še približno dva tedna čakali, da sta lahko odšli v Slovenijo, kjer ima Svetlana znance. Kasneje se jima je pridružila še Svetlanina hčerka, ki pa je šla naprej v Španijo. Svetlana se je odločila, da z mamo ostaneta pri nas, po njenem mnenju se je tudi slovenskega jezika lažje naučiti kot španskega. »Vsak dan sledimo novicam, kaj se dogaja v Ukrajini. Veliko svojcev, znancev je ostalo v Ukrajini, nekaterih več ni. Srce trepeta.« Svetlani je v tolažbo slikanje, veliko njenih slik je povezanih z ukrajinsko tematiko in upa, da postavi razstavo v Kranju.

Sinovi trenirajo nogomet

Zakonca Andrej in Viktorija Sudina sta bila na težki poti iz Harkova teden dni. »V Sloveniji imava prijatelje, ki so nama skupaj z Mestno občino Kranj pomagali najti začasno nastanitev, dokler ne najdeva dela. Zahvaljujeva se Slovencem, ki so pomagali in se odzvali na ta naš velik problem. Zahvaljujeva se tudi LU Kranj za organizacijo tečaja in Irini za odlično poučevanje in njen iskreni odnos. Ne samo da se učimo slovenščine, pomembna je tudi komunikacija, medsebojna pomoč in podpora,« sta povedala. Imata tri sinove, ki so se po prihodu k nam začeli ukvarjati z nogometom. Kot so povedali starši, so jih trenerji in otroci v Nogometnem klubu (NK) Triglav zelo lepo sprejeli in jim bili pripravljeni pomagati. »V Sloveniji se počutimo varni in sinovi mi rečejo, da iz te države pa res nikamor več ne bodo šli,« je dodala Viktorija, po poklicu dermatologinja. Njun najstarejši sin po spletu zaključuje harkovsko srednjo šolo, mlajša sinova sta v slovenski osnovni šoli. »Starejši sin je oddal dokumente za študij na ljubljanski univerzi in takoj so se odzvali, naj se obrne nanje, če kaj potrebuje.« Podporo čutijo na vsakem koraku, je poudarila Viktorija Sudina. Imajo manjšega psa, in ko so ga šli prijavit, so se vrnili z vrečami hrane zanj.

»Doma so ostali starši, kar je največja skrb. Naša največja želja je, da bi se vojna čim prej končala in da bi bilo v Ukrajini znova varno in bi bil mir.« Člani družine so se ves ta čas, ko so čakali odločbo o dodelitvi statusa začasne zaščite, trudili biti koristni. Opravili so veliko prostovoljnih ur v centrih za zbiranje pomoči Ukrajini. Viktorija je na pravoslavno veliko noč (pasho) napekla veliko pask, tradicionalnega kolača, in ga razdala trenerjem, sošolcem obeh sinov ...

Rad bere Muco Copatarico

Slovenščine se učijo tudi skozi šport, kulturo, naše običaje. Vera Kutirova je kot zelo zanimiv običaj omenila gregorjevo, spuščanje barčic v vodo. Njen osemletni sin, ki obiskuje slovensko osnovno šolo, še posebno rad prebira knjige v šolski knjižnici, z družino so tudi pogosti obiskovalci Mestne knjižnice Kranj. Spoznali so se že z Muco Copatarico in Mačkom Murijem ... Mlajši sin je prej treniral nogomet pri NK Dinamo Harkov, pri nas so ga povabili v NK Triglav in ga opremili. Mama ponosno pove, da se je že udeležil nogometnega turnirja v Šenčurju. Starejši sin je star 14 let in po spletu zaključuje harkovsko osnovno šolo, potem bo nadaljeval šolanje pri nas.

Starejši nočejo oditi

Kot je povedala učiteljica Irina Stanković, ki ima v Ukrajini veliko prijateljev, pogosto predvsem starejši Ukrajinci nočejo oditi in stvari sprejemajo take, kot so. Evgenija Timoščenko je iz Irpinja, do upokojitve je delala kot vzgojiteljica predšolskih otrok. Rojstni kraj je zapustila le zahvaljujoč hčerki. »Hčerka mi je na prvi dan vojne rekla, da imam tri minute časa, da vzamem najnujnejše. V tistem trenutku nisem vedela, kaj sploh vzeti razen dokumentov, in sem pozabila na obleko, hrano. Usedli sva se v avto in se vozili pod preleti sovražnih letal in bombardiranjem. Žal mi je, mesto Irpinj se je v zadnjih petih letih hitro razvijalo, na novo so uredili več parkov, center, okolico. Nisem želela oditi.« Evgenija stanuje pri prijateljici, nekdanji svakinji in zdaj njeni učiteljici slovenščine. Učiteljica Irina je bila ganjena, ko so se njeni slovenski prijatelji v tako velikem številu odzvali s pomočjo (oblačili, hrano, denarjem). »Evgenija je bila na obisku v Sloveniji leta 2016, že takrat prijetno presenečena nad odprtostjo ljudi in naravnimi lepotami. Bolje se počuti pri meni, čeprav je bila najprej nastanjena v Hamburgu,« je povedala Irina Stanković. Močno pa gospa Evgenija pogreša vnuke in pravnuke, ki so drugje.

Kot bi jih poznala sto let

Nekateri ukrajinski begunci so najprej začasno bivali v hotelu Creina, nekateri so takoj dobili nastanitve pri prijateljih, znancih, pri slovenskih sorodnikih ali pa pri prej neznanih ljudeh, ki so jim odprli vrata v svoj dom. Svetlana Ševčenko stanuje v hiši, kjer slovenska družina sobiva medgeneracijsko. »Zdaj mi je jasno, zakaj Svetlana tako hitro napreduje. Opazuje družino, njihove navade, komunikacijo in napreduje v znanju slovenščine, ker se 'kuha' v tem,« se pošali učiteljica Irina. Svetlano je družina povabila na praznovanje rojstnega dne, in kot je dejala, je začutila njihovo medsebojno iskrenost, dobronamernost, tudi to ji je bilo všeč, kako se znajo zabavati. »Zdelo se mi je, kot bi jih poznala že sto let.«

Na tečaju slovenščine so se že naučili zapeti Vse najboljše, in sicer ko so se učili poimenovanja naših običajev in praznikov. »V slovenščini znamo zapeti tudi Abrahama, ob tem vadimo še preteklik. Naslednjo se bomo naučili ljudsko pesem Kol'kor kapljic, tol'ko let,« je napovedala učiteljica.

Raziskali bodo Kranj

Udeleženci tečaja se vam bodo predstavili v slovenščini in vas tudi že kaj povprašali. V slovenščini boste izvedeli, kako so preživeli dan in kakšne načrte imajo. Ta teden se učijo o slovenskih regijah. »LU Kranj jih bo s svojimi raznovrstnimi aktivnostmi in projekti spodbujala tudi k čim kakovostnejšemu vključevanju v lokalno okolje: voden ogled mesta z obiskom Mestne knjižnice Kranj, predstavitev možnosti za vključevanje v društva, karierno svetovanje in po možnosti tudi predstavitve pri delodajalcih,« je povedala direktorica LU Kranj Mateja Šmid.

»Organizirana je bila tudi konferenca, na kateri sta se povezali harkovska in ljubljanska univerza, ki bo omogočila ukrajinskim študentom fakultete za socialno delo pridobivanje novih izkušenj,« je pojasnila profesorica Vera Kutirova, ki se je v Slovenijo zatekla s sinovoma. »Mož in moja mama sta še na teritoriju Ukrajine, a ne več v Harkovu, medtem ko so se moževi starši odločili, da ostanejo v Harkovu, ki ga stalno bombardirajo. To je moja največja skrb in bolečina, ker so v stalni nevarnosti.«

Vera Kutirova in Karina Agalarova, tudi profesorica, se iz srca zahvaljujeta Sloveniji za topel sprejem, podporo in razumevanje njihove situacije. »Prišla sem z dvema otrokoma. Pot je bila zelo težka, pod bombardiranjem. Tudi zdaj nam ni lahko, ampak učimo se slovenščine, spoznavamo slovensko kulturo in običaje,« je sklenila Agalarova.

Oddajte svoj komentar

Kranj 11°

pretežno jasno
vlažnost: 42 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

-3/16

ponedeljek

-3/15

torek

7/17

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

PRIREDITVE / Preddvor, 26. marec 2024

Predstavitev Podbreške potice

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

IZLETI / Kranj, 5. april 2024

Na ogled Primorske

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

Srečanje invalidov MDI Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...

Že zdaj učenje materinščine / 08:41, 25. marec

Pod to skrajno levičarsko vlado bodo kaj kmalu Slovenijo spremenili v geto za Slovence in razglasili Tretjo Jugoslavijo.

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??

Kje bi bilo medvedki Mici bolje / 14:20, 22. marec

Teli nevladniki in razni paraziti na davkoplačevalskem denarju so pametni ja...Medota bi rešili iz ujetništva in ga preselili v zavetišče?! ...